Zgodbe proti nespečnosti

Žanrkratka zgodba
Narodnostitalijanska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2015
Založba
Prevod Janko Petrovec
Ključne besede Satira, Humor, Krutost
Število strani

186

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Achille Campanile in preigravanje motivov absurda

Morda bo bralec ob prvem stiku s prozo italijanskega novinarja, televizijskega kritika, dramatika in pisatelja Achilleja Campanileja (1899-1977) dobil vtis, da gre za eksperiment. Še posebej, če bo začel brati na koncu, v tretjem delu slovenskega izbora. Campanille je namreč ob romanih in kratkih zgodbah pisal tudi dramske tekste. Nekatere izmed njih je naslovil “Tragedije v par replikah”. Sestavljene so zgolj iz enega ali nekaj stavkov. Bralec bi jih lahko razumel v obliki šal, saj bolj spominjajo na zbirko humorja kot pa na pravo dramska besedila. Podobo drame jim dajejo zgolj didaskalije, režijske opombe, ki so največkrat obsežnejše od samega dogajanja. So pa vsebinsko domišljene in dramske replike povezujejo v celoto. Kljub neobičajni kratkosti lahko vsakdo v njih prepozna ali vsaj zasluti “bistroumni nesmisel”, ki ga je avtor zvito skril med dve ali tri vrstice. Toliko o tretjem delu izbora. Prva dva z naslovi “Šparglji in nesmrtnost duše” ter “Priročnik za konverzacijo” so prave pripovedi, čeprav praviloma tudi niso daljše od treh strani. Nekatere resda “obvisijo v zraku” kot ugotavljajo Campanillejevi kritiki. Takšni sta zlasti “Šparglji in nesmrtnost duše” ter Sipice z grahom (slednja je upodobljena na platnicah slovenske izdaje), ob katerih bralec dobi vtis, da se avtor zgolj poigrava z domišljijo. Nekateri poznavalci ga zaradi takšnega pisanja, kot je omenjeno tudi v spremni besedi prevajalca Janka Petrovca, primerjajo z Beckettom. Bo pa zato večina drugih zgodb iz teh dveh delov znala osupiti. Zlasti konci so največkrat takšni, da tradicionalnega bralca vržejo iz tira. Mora pa priznati, da je imel pisatelj s svojim zaznavanjem absurdnih situacij še kako prav (Pantomima, Klic globine, Eskadrilja smrti, Spretni govornik, Življenje na filmu, Nagrada za skromnega, Telefonski nadlegovalec?, Usmiljenje …).

Glej tudi:

Med ljudmi na tramvajski postaji je stala lepa mladenka. Upočasnil je avto, se ustavil malo naprej, se obrnil in jo pogledal. Previdno, saj se mu je zdelo, da v takih prilikah vsi takoj uganejo njegove namene. Od skupine čakajočih se je odtrgal moški, ki mu je pomahal, naj ga počaka. Adolfo je pomislil, da gre za mladenkinega fanta in ga hoče ozmerjati, potem pa je prepoznal znanca, nekega Battisellija. Pogosto ga je srečeval na tramvaju, saj je živel na njegovem koncu. Šel mu je rahlo na živce, saj je vedno – očitno je hotel, da bi ga slišali ostali potniki – glasno govoril, na primer:
“Prejšnji teden sem bil v Združenih državah, v Pittsburghu, New Yorku in Chicagu. Prihodnji mesec grem v Brazilijo … skočiti bom moral v Kalifornijo, da vzpostavim stike s trgovinsko zbornico … Po radiu sem naslovil vlado …” Potniki so vedno radovedno pogledovali proti tipu, ki je govoril o ministrih in celinah, kot da bi šlo za gospodinjske opravke.

Iz zgodbe Usmiljenje (str. 107)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Zgodbe proti nespečnosti.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 23
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1