| Žanr | detektivski roman, kriminalni roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Krimi |
| Prevod |
Danica Križman |
| Ključne besede | Ljubezenski partnerji, Ljubosumje, Prevare, Umori |
Prevod l. 1946 izdanega romana angleške pisateljice nadaljuje dolgo vrsto izvrstnih detektivskih romanov tipa »whodunit« Agathe Christie. V romanu se najprej spoznamo z Johnom Cristowom, osebnostno razdvojenim zdravnikom na pragu štiridesetih let. V spominu se ta poročeni mož in oče dveh otrok nenehno vrača na čas pred 15 leti, ko se je nesrečno končala njegova zveza z dekletom Veroniko. Poleg tega ima trenutno ljubezensko razmerje s kiparko Henrietto, ki pa ga ne obožuje na način, ki bi ga želel, zaradi česar se nenehno znaša nad umsko podrejeno ženo Gerdo … Vsi pritiski dosežejo višek neki podaljšani konec tedna, ko se vsa družina in sorodniki družine Angtell, med katere spada tudi John, zberejo na dvorcu premožne, a ekscentrične sorodnice Lucy Angtell. Ko enega izmed gostov najdejo mrtvega ob bazenu, Poirota čaka težka naloga, da ugotovi, kaj vse mu družina Angtell skriva – in navsezadnje, kdo je morilec.
Objavljeno: 08.05.2017 12:58:12
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:50
“Zadnje čase se ga je kar naprej lotevala ta utrujenost. Bil je čedalje bolj razdražljiv, česar se je sicer zavedal, vendar ni znal ugotoviti vzroka. Uboga Gerda je morala večkrat stisniti zobe. Ko le ne bi bila tako pohlevna, tako voljna opravičevati se za napake, ki so bile v glavnem njegove! Bili so dnevi, ko ga je vse, kar je rekla ali naredila, neznansko dražilo. In predvsem so mu šle na živce njene vrline. Bila je potrpežljiva, nesebična, svoje želje je zatajevala in se podrejala njegovim muham, pa mu je šla kljub temu na živce. Nikoli mu ni očitala izbruhov jeze, nikoli ugovarjala, nikoli vsaj poskusila uveljaviti svoje volje.
(No, je pomislil, saj zato si se z njo poročil. Kaj se zdaj pritožuješ? Po tistem poletju na San Miguelu … )
Če prav pomisli, je zanimivo, da bi ravno tiste odlike, ki mu pri Gerdi tako presedajo, pri Henrietti zaman iskal.” (str. 30-21).
