Ugrizi

Žanrkratka zgodba
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2018
Založba
Ključne besede Metafikcija, Odločanje, Osamljenost
Število strani

90

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

3-3 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Zgodba na dan in navsezadnje se razreši vse. Človek samo odnehati ne sme."

Ugrizi Andreja Blatnika so zbirka petdesetih kratkih zgodb. Najkrajša med njimi je zložena v le eno poved, preostale pa v stran ali dve. Lahko bi tudi rekli, da so ravno pravšnje za dober »ugriz«. Oster in obenem poetičen okus prve Blatnikove zgodbe vas bo zlahka potegnil k njegovi drugi in dalje, vse do prehitrega konca. Vendar pa te zgodbe, ti »ugrizi« v usode številnih protagonistov niso hitra hrana. Škoda bi jih bilo pogoltniti kar tako, eno za drugo, na mah. Kajti šele ko te zgodbe okusite posamično, počasi in z vmesnimi premori, začutite njih polni okus. Šele tedaj se vam trenutki, ki jih je avtor tako spretno ujel v zgodbe, dokončno izživijo, vsakemu na svoj način in vsakič drugače.

Prispeval(a): Luana Malec, Knjižnica Koper

In vendar si me vabil zmeraj znova in jaz sem zmeraj znova rekla, da mogoče, da lahko, da dajva, nikoli nisem rekla, da nisva. Morda bi morala reči takoj, ko sem vedela, a vedela sem takoj, in potem ne bi bilo nobenih kav, nobenih kozarčkov, nobenih vabil. Potem bi morala reči sama sebi: nisem. To zveni tako samotno. Nisva, to je bolje, dosti bolje. (str. 85)

Citati

(1)
Luana Malec

In vendar si me vabil zmeraj znova in jaz sem zmeraj znova rekla, da mogoče, da lahko, da dajva, nikoli nisem rekla, da nisva. Morda bi morala reči takoj, ko sem vedela, a vedela sem takoj, in potem ne bi bilo nobenih kav, nobenih kozarčkov, nobenih vabil. Potem bi morala reči sama sebi: nisem. To zveni tako samotno. Nisva, to je bolje, dosti bolje.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 19
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2

Dela avtorja