skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Žanrdružbeni roman, kratka zgodba
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2021
Založba
Ključne besede Begunci, Bolečina, Družinski odnosi, Odtujenost, Tujci
Število strani

184

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Na koncu ostaneš sam

Manka Kremenšek Križman je sprva pisala pravljice, šele kasneje je začela pisati tudi knjige za odrasle. Za vrsto zgodb iz knjige Tujci je dobila nagrado na natečaju Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo.
Tujci vsebujejo 21 kratkih zgodb, ki so v večini avtobiografske. Tematika vseh zgodb so težke življenjske preizkušnje. Govorijo o zapletenih družinskih odnosih, o odtujenosti med partnerjema ter med ostarelimi starši in njihovimi otroki, o domotožju, razhajanju, o problematiki begunstva in tujcev, spominih na umrle itd.
Avtorica je mojstrica oblikovanja besed in dobra opisovalka psihologije človeških odnosov.

“Zdaj lahko odidem, s tem ne bi nikogar prizadela. Otroci so odrasli, imajo svoja življenja, on pa…On ima svoje knjige. Ni opazil? Bi sploh opazil, da me ni več ob njem?”

“Ostala sem sama med slovenskimi otroki. Zaradi naglasa so me včasih zmerjali s smrdljivo čefurko. Bila sem pridna, odlična učenka, z zagnanostjo in energijo sem dosegla to, kar sem danes. Mogoče sem bila tako pridna zato, da bi me sprejeli…”

“Na koncu lahko zasluge za neuspeh ali zmago pripišeš le sebi. Sam izgubiš. Sam zmagaš. Izgubiš zaradi sebe. Zmagaš zaradi sebe. Odločil sem se, da bom zmagovalec. Odločil sem se, da bom survivor.”

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Tujci.

Kritike

(1)
Aleksandra Gačić

Za zbirko kratkih zgodb Tujci pisateljice Manke Kremenšek Križman bi lahko trdili, da jo v prvi vrsti zaznamuje izjemen čut za empatičnost, s katerim se odpira tenkočuten in za podrobnosti dovzeten vpogled v vsakdanja življenja na videz povsem navadnih ljudi. V 21 kratkih zgodbah – za posamične zgodbe, vključene v zbirko, je pisateljica prejela tudi nagrado Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo – se posredno, a zato nič manj kompleksno, izrisujejo psihološki profili protagonistov, ki so tako ali drugače ujeti v določeno konfliktnost s svetom in s samim seboj. Tovrstno konfliktnosti, ki je v zbirki izražena predvsem situacijsko, pisateljica plasira na subtilen način, brez kakršnega koli moraliziranja, s čimer se ustvari bralčev identifikacijski moment in posledični razmislek o lastnih življenjih.


V zbirki se vseskozi srečujemo s temo medosebnih odnosov, zlasti z družinskimi in partnerskimi odnosi, ki na prvi pogled delujejo povsem vsakdanje, a se kasneje, skozi ekonomično napisane kratke zgodbe, kjer niti en stavek ne deluje odvečno, postopoma razkrivajo globlje dinamike čustveno otopelih medčloveških interakcij. Kratke zgodbe Ob reki, Jutro in V muzeju kaktusov tako denimo obravnavajo čustveno otopele in predvidljive partnerske odnose, prežete z »ubijajočo samoumevnostjo«, medtem ko recimo zgodba Dva tisoč petsto besed, kjer se ostareli oče iz bolnišnice preselili k hčerki, govori o medgeneracijskem odnosu družinskih članov in njihovi klišejski odtujenosti.


Po drugi strani pa je, na kar aludira tudi sam naslov zbirke, v knjigi moč opaziti tudi motive domotožja in čisto konkretne geografske tujosti ter begunstva. Na to recimo opozarja zgodba Vrnitev, kjer se protagonistka, nekdanja begunka iz Bosne, s čustveno težo povojnih stanj, vrača v rodni Višegrad. Podobne motive najdemo tudi v zgodbi Tujca, ki govori o sinu in očetu. Slednji je prišlek iz Bosne, zaznamovanem z identiteto »čefurja«, kateri se še danes kljub vsej integraciji odreka možnost popolnega sprejetja v prostoru. Če se v predhodnih dveh zgodbah pisateljica posredno dotakne povojnega časa z nam bližnjih geografskih prostorov, pa se v zgodbi Jaz. Ona. Jaz. Ona. Jaz. Ona. Jaaaaaaaz. Ti? pomakne v sodobnost, in sicer v sodobna konfliktna žarišča na Bližnjem vzhodu, od koder preko Slovenije bežita Delila in njena hči Habiba. S sodobnim begunstvom in prečkanjem meje, kar vidimo tudi v zgodbi Survival II, ki prav tako govori o poti migranta, se vzporedno izrisuje tudi vsa naša birokratska indiferentnosti do položaja marginaliziranih subjektov, ki so sicer zaznani, a kljub temu ostajajo trajno nevidni.


Če povzamemo, bi lahko trdili, da je rdeča nit celotne zbirke odtujenost, in sicer odtujenost od ljudi in sveta, a tudi odtujenost od samih sebe. Gre namreč za tiste vrste odtujenost, ki se pojavlja v različnih oblikah, a navsezadnje skorajda nujno z istim simptomatičnim občutjem, ki ga sodobni način življenja vselej proizvaja in celo vzdržuje. To se izrazito kaže v zgodbi Vikendašiča, kjer se protagonistka, mlado dekle, ki zaradi slabega finančnega položaja pospravlja hotelske sobe, sooča z občutkom manjvrednosti in si po vzoru svojih prijateljic privošči novi iPhone, ki naj bi ji izboril zunanjo potrditev v družbi.


Nazadnje se v zbirki srečamo tudi z motivom izgube družinskega člana in s posledičnim občutjem praznine, na kar opozarjata zgodbi Pozabljanje II in Razglednica iz Prage, kar zbirko opremi z vseprežemajočo minljivostjo. Dogajalno so nekatere zgodbe preko fragmentiranih motivov med seboj sicer povezane, a jih lahko beremo tudi kot povsem samostojne enote. Tujci vsekakor niso knjiga za lahkotno branje, saj nas preko svojega brutalno iskrenega realizma neizbežno vodijo v samorefleksijo nas samih.


 

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 98
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2

Dela avtorja