Tudi Abraham ne more nič za to

Ephrain Kishon je znan izraelski humorist, satirik. Satira je na knjižničnih policah mnogokrat prezrta, a spomnim se še velikega povpraševanja po njegovih knjigah. Kako desetletje, dve nazaj? Bila je tista vrsta povpraševanja, ko tudi knjižničar ne pride do knjige. A sedaj je (trenutno) že lep čas mir tudi okoli Kishona. Redko si ga kdo izposodi, zaželi. Škoda. Ker gre v tem primeru za tisto vrsto kratkih zgodb, ob katerih se lahko ves čas zarotniško muzaš in mežikaš sobralcu na nasprotni strani domišljijske mize. Zgodbice so primerne tudi za tiste, ki ne premorejo doživljajske sape ali pa “za vmes”, za na letalo, plažo ali kar tako. Dolge so povprečno dve strani. Za smeh, nasmešek ali vsaj kimanje – kimanje preciznemu opazovanju, saj Kishon je profesionalec kot je profesionalec taksist na letališču v njegovi zgodbi. Ta po štiridesetih letih dela prepozna celo to ali je potniku servirala nemarna stevardesa, kakšne so zamude in ali je bil nad Grčijo vihar. Zgodbice, ki črpajo iz vsakdanjika vseh nas. Mogoče se boste prepoznali v zadregi, ker so vam zasedli prostor na tribuni ali tisti ob nakupovanju čevljev z ženo. Mogoče ob srečanju s frizerjem, ki ne razume najbolje, kaj pomeni “samo malo oblikovati” frizure. Zagotovo se boste nasmejali emancipirani štoriji o maskiranju atleta v žensko, ki ga vse ženske tudi – premagajo ali se spomnili kakega intervjuja s slavnim gostom, katerega cilj je, da pohvali nas, oj, na/as. Naj vas ne prepričujem za branje te zbirke kot knjigarnar v njegovi zgodbi prepričuje svoje stranke s padcem v jašek, podkupovanjem z nagradami in pištolo na sencah;). Nagrada na koncu je vendarle dovolj mikavna. Izvedeli boste, kako lahko razorožite nasilneža na cesti in to še ni vse. Gratis dobite tudi intervju avtorja s samim sabo. Uganili ste. Res je drugačen. Poln soli.