Tržačani : zgodbe o ljudeh, iz katerih je zraslo mesto ob morju, oni pa so morali v širni svet —

Žanrkratka zgodba
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaTrst, 1986
Založba
Ključne besede Izseljenci, Karakter, Navade, Običaji
Število strani

135

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Mati se je nasmehnila. Njena pripoved, je bila pri kraju. Jaz pa sem ju še spremljala z Opčin dol po Scalasanti in naprej na Ponterosso, in sem ju videla, kako se ob sunkih burje zibljeta s svojima plenirjema na glavah ... (str. 32)

Marija Vojskovič je bila rojena 1915 v Ljubljani, kamor je družina sledila očetu železničarju. Zaposlila se je na davčni upravi. Objavljala je v znanih in manj znanih literarnih in neliterarnih revijah. Kratke zgodbe, ki nam jih predstavlja v morda komu že starejši knjižici, je izbor zgodb, vinjet, ki opisujejo značaje in prizore iz življenja v Trstu ob začetku dvajsetega stoletja. Pogovorni jezik in narečje, izkušnje takšne in drugačne orisujejo življenjske vrednote in vedenjske značilnosti takratnih tržaških prebivalcev. Knjiga predstavlja “arhivsko vrednost v tuje kraje priseljenega človeka, ki je v novem okolju izpostavljen odtujitvenim procesom,” kot pravi Marko Kravos v spremni besedi. Avtorica opisuje življenje in vzdušje med nižjimi plastmi tržaškega prebivalstva, kar nedvomno kaže drugačno podobo od tiste vodilnih slojev v mestu. Gre za pričevalsko in dokumentarno knjigo, ki bo ljuba vsem, ki so na kakršen koli način povezani s Trstom.

Zdaj vem, kaj je bolezen, Francika, ” je govoril s strtim glasom. Ni hodil več delat. Po štiridesetih letih je ostal doma. Brez pokojnine. Kadar je najstarejši Ferdinand, polagal svojo plačo na mizo, se je nono obračal vstran. Nekega sončnega popoldneva, medtem ko je presejeval solatno seme, se je sredi kuhinje zgrudil in umrl. Ferdinandu je zapustil domačo hišo in vinograd, ostalim trem otrokom pa vsakemu kos zemljišča. Na njem naj si postavijo hiše. Tako je dal zapisati v testament. Nona Francika je umrla, ko je rak v njenem telesu opravil svoje delo. (str. 46)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Tržačani : zgodbe o ljudeh, iz katerih je zraslo mesto ob morju, oni pa so morali v širni svet —.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 22
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0