To je moje telo

Kratek roman portugalske novinarke in pisateljice, ki se začne z najdbo iznakaženega trupla ob robu ceste v majhnem podeželskem mestu, je veliko več kot kriminalka, saj preiskava umora ni glavni motiv tega neobičajnega, pretresljivega, mestoma šokantnega besedila. Avtorica se namreč poglobi v življenjske zgodbe literarnih likov, ki so vsak po svoje prispevali k smrti mlade ženske. Ostareli vdovec, njen oče, se zave, da niti ženi niti hčeri nikoli ni znal izkazati ljubezni. Sodelavec, ki je bil naskrivaj zaljubljen vanjo, si njun odnos predstavlja kot igro lisice in ježa. Ljubimec pred njo neuspešno zataji svojo globoko skrito grenkobo. Najbolj pa se nam osrednji ženski lik izrisuje skozi besede forenzičnega izvedenca, ki s skoraj religiozno predanostjo opravlja obdukcijo njenega trupla. Stopa v dialog z umorjeno, skuša izvedeti, kaj je bila, ko jo je še naseljevalo življenje ter ji hkrati razkriva svoje lastne skrivnosti. Šele v stiku s telesom na obdukcijski mizi je sposoben začutiti povezanost in bližino z drugimi.

Filipa Melo je imela sprva namen napisati novinarski prispevek o patologiji in anatomiji, zato je temeljito raziskala to področje medicine. Kot rezultat tega študija je pozneje napisala svoj literarni prvenec – kratek roman, v središče katerega je postavljeno človeško telo. Korak za korakom opisuje natančne obdukcijske reze in nam razkriva skrivnostno notranjost človeškega telesa, ob tem pa razmišlja o njegovi krhkosti in neizbežni smrtnosti. Ob tem pa pisateljica ne pozablja na protiutež filozofiji smrti, ki jo najbolje simbolizira rojstvo otroka. Njegov ded spozna, da je s tem, ko mu je hči zaupala sina, dobil priložnost, da oživi svoje že skoraj mrtvo življenje.

Knjiga je na Portugalskem požela številne pohvale, avtorica pa je bila razglašena za literarno odkritje leta 2001.