Spomin zlatih ribic

V štirinajstih kratkih zgodbah avtorica usmeri svoj pisateljski žaromet na človeške razdalje. Protagonisti njenih zgodb so osebe, ki naj bi si bile blizu, a so si daleč (odrasla hči, ki kot novinarka intervjuja lastnega nepoznanega očeta, skregani sestri, odtujeni mati in hči, ljubimec z ljubico, ki med aktom razmišlja o mrtvem očetu in partnerju …) ali ljudje, ki so si popolni neznanci, a razvijejo skupne obrede oziroma jih poveže tragična izkušnja (prometna nesreča, samomor). Pogosto zgodbe prikazujejo tudi kontrast med človekovim čutenjem in njegovim delovanjem, razdaljo med dogajanjem v intimi človeka in zunanjem dogajanjem (npr. v zgodbah Andante con moto, Hči Maša). Pogosto je motiv, ki izostri notranjost protagonistov, prisotnost smrti v najrazličnejših oblikah (slovo od umirajoče bolne prijateljice, samomorilec v parku, mrtvorojeni otrok …) ali nerazkrite in neizživete bremeneče travme (npr. otrok, ki ve, da oče vara mamo v naslovni zgodbi). Pripoved je tekoča, dogajanje večkrat razvijajo dialogi, intima literarnih oseb se nam razkriva preko navidezno neprizadetega nizanja zaznav prvoosebnega pripovedovalca. Zgodbe se nam razkrivajo postopoma, pogosto pride do vsebinskega preobrata ali razkritja šele v zaključnih odstavkih. Pomemben gradnik zgodb je spomin, ki literarne osebe določa v njihovih pričakovanjih in delovanju. Spomin je tudi ena od tem zadnje zgodbe, ki je avtoričin dodatek, nadomestek spremne besede. Vsak spomin, ki ni povedan, je izgubljen. Ohranimo ga z zapisom v zgodbe, ki so kljub svoji fiktivnosti tako resnične, da avtorica lahko čuti vonje in atmosfero prostorov – in bralci z njo. Monique Schwitter je svojo bogato mednarodno gledališko kariero prekinila leta 2010 in se popolnoma posvetila pisanju. Njena dela so prevedena v francoščino, danščino, italijanščino, nizozemščino, kitajščino, ruščino, poljščino in angleščino. Prevod zbirke kratkih zgodb Spomin zlatih ribic je prvi književni prevod te izredno zanimive avtorice v slovenščino. Knjiga je obogatena s spremno besedo Tine Štrancar, ki je knjigo tudi prevedla.