Suhi zid : roman
| Žanr | potopis, spomini |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Brežice, 2026 |
| Založba | Primus |
| Zbirka |
Avtorji |
| Ključne besede | Bolezni, Doživljanje bolezni, potopisi, Rak (medicina), Spomini |
| Žanr | potopis, spomini |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Brežice, 2026 |
| Založba | Primus |
| Zbirka |
Avtorji |
| Ključne besede | Bolezni, Doživljanje bolezni, potopisi, Rak (medicina), Spomini |
Majo Slovenc je zahrbtna bolezen dvakrat bičala, ampak se ni sesula. Po desetih letih se je rak vrnil, sledila je obsežna operacija in okrevanje v bolnišnici. Toda namesto da bi se prepustila črnim mislim, se avtorica v spominih vrača v življenje, ki ga je živela pred boleznijo. Tako so nastale zgodbe, zbrane v njenem knjižnem prvencu Suhi zid.
Knjiga je zanimiv preplet dveh svetov: enega, v katerem avtorica svobodno odkriva svet, in drugega, v katerem je njeno življenje omejeno na bolniško sobo. A tudi tam ostaja prostor za spomine, razmišljanja, humor in upanje.
V bolniški postelji se je miselno podajala na številna potovanja, od Islandije in njej ljube Italije do Amerike, Kitajske in Iraka. Mnoga so bila povezana z njenim poslovnim življenjem, vsa pa so prinesla zanimiva srečanja, nenavadne dogodivščine in spoznavanje drugačnih kultur. Potovanjem se pridružujejo tudi spomini na mladost, domače okolje in čase, ki so danes že del preteklosti.
Suhi zid ni žalostna pripoved o bolezni, temveč predvsem knjiga o življenju, vztrajnosti in ljubezni do sveta. Avtorica piše iskreno in neposredno, brez samopomilovanja. Ob njenih zgodbah se bralec nasmehne, odpotuje v oddaljene kraje in se hkrati zamisli nad tem, kaj je v življenju zares pomembno. Ob branju se znova zavemo, kako hitro vse drugo izgubi pomen, ko je ogroženo zdravje. In kako dragoceno je, da kljub preizkušnjam ne izgubimo radovednosti, upanja in želje po novih doživetjih.
Objavljeno: 17.11.2026 13:53:21
Zadnja sprememba: 17.11.2026 13:53:21
Čas je pravzaprav edina resnična vrednost, ki jo imamo. Vsaka minuta, ko sem zdrava, je bolj dragocena kot najdražji diamant. Imam to, čemur na Finskem pravijo sisu, osebnostno lastnost, ki združuje notranjo moč, vztrajnost in odločnost pri premagovanju težav. Tudi ranjena in razbolena kljubujem življenju in iščem veselje v drobnih stvareh ter zlasti v dobrih ljudeh. Vidim le lepe stvari, slabih ne poznam več, sem jih zavestno izbrisala iz spomina. Ni vredno. To so moje male zmage, ko premagujem vse hudo.
(str. 236)