Štiri ljubezni : [eseji o naklonjenosti, prijateljstvu, erosu in agape]
Žanr | esej |
Narodnost | angleška književnost, irska književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Družina |
Prevod |
Mateja Jančar |
Ključne besede | Ljubezen, Prijateljstvo, Erotika, Rodbine |
Ljubiti, pomeni biti ranljiv
C. S. Lewis je deloval kot literarni zgodovinar v Oxfordu in Cambridgeu, sicer pa je široko znan kot avtor z izvirnimi duhovnimi arhetipi prežete fantastike, tako za mladino kot odrasle. Posvečal se je tudi esejistiki, filozofski in teološki, kamor spada tudi delo pred nami.
V njem so obravnavane štiri oblike ljubezni: naklonjenost, prijateljstvo, eros in agape. Te oblike so razdelane kot različne vrste pozornosti, ki se v smislu ‘pogojevanja v ljubezni’ stopnjujejo; od sorodstvene naklonjenosti in prijateljstva, utemeljenega na istih zanimanjih, preko v telesu zasidrane erotične predanosti med moškim in žensko, do brezpogojne (agape) božanske ljubezni. Kljub zahtevnosti tematike se po zaslugi avtorjeve praktičnosti in prizemljenosti branje doživlja kot zanimiv in slikovito napredujoč sprehod skozi plastično naslikano dinamiko ljubezenskih odnosov med sorodniki, prijatelji, ljubimci in tistimi, ki v vsakem človeku že vidijo samega sebe in ga tako tudi sprejemajo.
In bridka šala je, da eros, čigar glas na videz govori tako rekoč iz večnega kraljestva, sam ni nujno niti trajen. Splošno znano je to najbolj smrtna med našimi ljubeznimi. Svet odmeva od pritožb nad njegovo nestanovitnostjo. Bega nas le kombinacija te nestanovitnosti in trditev o njegovi stalnosti. Biti zaljubljen pomeni načrtovati in obljubljati doživljenjsko zvestobo. Ljubezen daje obljube, ne da bi jih kdo zahteval; ni je mogoče odvrniti od zaobljubljanja. ‘Vedno ti bom zvest,’ je ponavadi ena prvih besed, ki jih izusti. Ne hinavsko, ampak iskreno.
(str. 131)