S planeta molka

Žanrznanstvenofantastični roman
Narodnostangleška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2016
Založba
Ključne besede Mitologija, Dobro in zlo, Nezemljani, Vesoljski poleti
Prevod Jakob Emeršič
Število strani

188

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Izlet na Mars, na katerega nas vodi sam avtor Zgodb iz Narnije.

Prvi del v ciklu Vesoljske trilogije je nastal kot dogovor med C. S. Lewisom in J. R. R. Tolkienom; prvi naj bi napisal zgodbo o potovanju po vesolju, drugi o potovanju v času. Medtem ko je Tolkienova zgodba ostala v osnutku, je Lewisu uspelo napisati Vesoljsko trilogijo. V njej spremljamo popotovanje profesorja lingvistike, dr. Elwina Ransoma, ki se začne, ko ga lepega dne ugrabita dva nepridiprava. In ga odpeljeta v vesolje. Natančneje, na Malakandro, po naše Mars. Tu se Ransom sreča s tujo civilizacijo, ki pa, presenetljivo, prav nič ne ustreza našim po H. G. Wellsu oblikovanim predstavam o žuželčjih strahotah, temveč kaže idealizirano družbo soobstoja različnih bitij brez vsakršnega zla … Roman se zelo razlikuje od sodobnih znanstvenofantastičnih del, saj v njem ne boste našli nobene akcije in napetosti, zato pa toliko več opisov zunajzemeljske narave in ljudstev ter mitološko obarvanih razmišljanj o dobrem in zlu.

“Padali so z neba na svet. Ransomu se je izmed vseh dogodivščin ta najbolj globoko vtisnila v spomin. Premišljeval je, kako je sploh lahko mislil na planete, celo na Zemljo, kot na otoke življenja in kot na resničnost, plavajočo v mrtvi praznini. Zdaj je z gotovostjo, ki ga pozneje ni nikoli več zapustila, videl planete, v mislih jih je imenoval “Zemlje”, zgolj kot luknje ali vrzeli v živem nebu, izključene in zavržene odpadke težke snovi in temačnega ozračja, ki niso bili ustvarjeni z dodajanjem, temveč z odvzemanjem svetlobe iz svoje okolice. In še to, mislil je, da se onstran resničnega sistema svetloba konča. Je to resnična praznina, resnična smrt?” (str.44).

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige S planeta molka.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 1
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0