Kako daleč smo pripravljeni iti, da bi se soočili z bolečino preteklosti? V romanu Sredi noči Sager raziskuje dolgoročne posledice travme in moč, ki jo imajo spomini na dogodke iz otroštva.
Neke julijske noči sta desetletnika Ethan in njegov najboljši prijatelj Billy po napetem dnevu prespala v šotoru na vrtu. Billy je sredi noči skoraj brez sledu in brez klica na pomoč, izginil iz šotora. Ethan že trideset let nosi breme krivde. Preganjajo ga sanje, spomini izginjajo v meglo, a želja po odkritju resnice ne ugasne.
Zgodba se razvija v dveh časovnih slojih. Spremljamo Ethana v sedanjosti, trideset let po Billyjevem izginotju, ko se vrne v hišo, kjer je živel v otroštvu. Tam, kjer se je vse začelo, poskuša z vsakim drobcem spomina, z vsakim čutnim doživetjem obnoviti resnični tok dogodkov in ugotoviti, kdo mu je za vedno ukradel prijatelja in mir. Vzporedno z dogajanjem v sedanjosti, postopoma spoznavamo potek usodnega dne izpred tridesetih let.
Ethan ni edini, ki ga Billyjevo izginotje še vedno zasleduje. Spomini na tisto noč tlijo tudi v drugih, ki so bili takrat blizu – vsak s svojim bremenom. Sredi noči je tako tudi zgodba o tihem trpljenju, ki se seli iz leta v leto, dokler ni razkrito, kar je bilo dolgo zakopano. Pot k resnici je pogosto boleča in polna negotovosti, a obenem nujna za notranjo osvoboditev. Roman ne ponuja le napetosti in presenetljivih razkritij, temveč tudi globok razmislek o moči spomina, krivde in poguma, ki je potreben, da po dolgih letih končno lahko spet normalno zaživimo.
Objavljeno: 01.07.2025 08:30:20
Zadnja sprememba: 01.07.2025 08:30:20