Nikogaršnja

Žanrdružbeni roman
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaCelje, 2016
Založba
Ključne besede Materinstvo, Ljubezenski partnerji, Prijateljstvo, Smrt, Ženske
Število strani

213

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Vsako čakanje je upanje - utripanje srca za nekaj, kar še lahko pride.

Elli in Ana. Dve Slovenki srednjih let. Prva živi v Parizu, druga v Ljubljani. Prva je slikarka, druga novinarka. Elli na mizici v kavarni v Parizu naleti na revijo Obrazi. V njej je kolumna, ki Elli gane do te mere, da piše na elektronski naslov novinarke Ane. Začneta si dopisovati. Njuna vse bolj intimna pisma razkrivajo dve zanimivi življenjski usodi, dva različna bogata svetova. Svetova, ki sta se že srečala pred tridesetimi leti. Samska umetnica (Elli) in poročena mati dveh odraslih hčera (Ana) odkrijeta, da sta bili v srednji šoli sošolki. Odrasli Elli in Ana preko pisem ponovno zgradita tisto bližino, ki sta jo poznali Betka in Anica. Pred čim je Elli zbežala v tujino in zakaj se Ana v svojem majavem zakonu in težavah s hčerko počuti neskončno osamljena? Preko pogosto liričnih opisov okolja in doživetij iz vsakdanjega življenja obeh žensk se avtorica dotika številnih tem (izguba partnerja, materinstvo, nasilje v družini, smrt nerojenega otroka …), slika nam različne obraze ljubezni, starševske stiske. Izkaže se, da sta življenji nekdanjih sošolk kljub razdaljam in tridesetletnem molku močno prepleteni in povezani.Temeljni okvir zgodbe je Ellino iskanje same sebe, lastnih korenin, resnice o svojem izvoru, bolečina ob hrepenenju po prostoru pod soncem, ki mu človek lahko iskreno reče domovina in dom. Branje, ki nudi številna razmišljanja o problematičnih temah, nas poboža s poetičnimi odlomki, gane z doživljenjem materinstva in ljubezenskih bolečin obeh žensk in vrača k Lepi Vidi in njenem hrepenenju po domu.

Danes vem, da je na vsako odločitev, ki sem jo sprejela, mogoče pogledati s številnih zornih kotov. Zaupala sem občutkom, čutenju trenutkov, ki so bili odločilni. Vem, da so razmere, v katerih sem se znašla, vedno omejevale moje zaznave, moje presoje in izbire. Nanje je danes mogoče pogledati mirno, preprosto. Ničesar ne morem več spremeniti. Iskanje in bežanje me je z leti utrudilo in utrdilo. Neprestano sem nihala med sojem luči in dnom ulice, med očaranostjo in razočaranjem, med iskanjem in izmikanjem, med vročico ljubljenja in potrebo po osami. Predolgo sem hodila brez želje, da bi kam prišla. Manjkale so mi korenine. Manjkal mi je dom. (str. 72)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Nikogaršnja.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 31
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja