Šola brezboštva

Aleksandar Tišma (1924-2003) velja za enega od najpomembnejših srbskih literatov 20. stoletja; njegov opus, ki zajema tako pesniške zbirke, romane in zbirke kratke proze, je bil deležen velike pozornosti tako doma kot v tujini, še posebej zaradi svojega pogosto brezkompromisnega sloga, ki je enako grobo realističen kot tudi poetično absurden. Zbirka Šola brezboštva prinaša njegove štiri najbolj znane novele; naslovna, ki jo je nek belgijski kritik označil za najstrahotnejšo zgodbo vseh časov, spremlja nizkega preiskovalca Duliča, ki med mučenjem mladega jetnika, obtoženega protidržavnega delovanja, čaka na novico o zdravstvenem stanju njegovega hudo bolnega sina, Šnek je grenkosladka pripoved o melanholičnem hipohonderju s travmatično preteklostjo, zaznamovano z bivanjem v vojnem taborišču, ki v svoji novi partnerici vidi priložnost, da bi prevzel identiteto in življenje njenega bivšega moža, Najhujša noč je pretresljiv portret očeta, ki med vojno čaka na prihod jutra, ko bo njegova družina deportirana v koncentracijsko taborišče, Stanovanje pa spregovori o prisilni izselitvi upokojene gimnazijske učiteljice iz stanovanja, v katerega se naseli njen nekdanji učenec, ki ga je z brezplačnimi inštrukcijami rešila pred prisilnim delom.