Feuer frei
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Cankarjeva založba |
Ključne besede | Alkoholizem, Nasilje, Nasilje v družini, Spolno nasilje, Travme |
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Cankarjeva založba |
Ključne besede | Alkoholizem, Nasilje, Nasilje v družini, Spolno nasilje, Travme |
Do katere točke lahko otroka pripeljejo alkoholizem, zanemarjanje v družini, zasmehovanje sošolcev in zavračanje s strani deklet? Odgovor lahko, vsaj do neke mere, najdemo v knjigi z naslovom “Feuer Frei”, kjer spremljamo prvoosebno pripoved dečka Gorazda. Ta nas s pomočjo kratkih zapisov popelje od svojega zgodnjega otroštva vse do študentskih let. Skozi pripoved je moč razbrati njegov strah pred očetom, alkoholikom, ki je zabredel in si “prigaral” dolgove pri napačnih ljudeh. Gorazd je tudi zelo nesamozavesten in hrepeni po mamini bližini, kasneje pa po bližini deklet, do katerih ne zna in ne zmore pristopiti. Zaradi vseh okoliščin se Gorazd zateka v fantazijski svet, te fantazije pa postajajo iz zapisa v zapis vse nasilnejše. Uteho zaradi osamljenosti, nerealiziranih spolnih fantazij in nezadovoljstva z življenjem nasploh išče v istomislečih posameznikih, skinhedih, njihovi ideologiji in alkoholu. Izraža tudi izjemno zanimanje za orožje in zgodovino, predvsem vojno; do drugačnih (kot jih poimenuje sam, čefurjev, gejev itd.) pa je sovražno nastrojen, kljub temu da je v njegovem obnašanju mnogo kontradikcij. Iz njegovega obnašanja je tudi jasno, da želi biti kaznovan, vendar kazen ne pride, zato se nasilnost njegovih fantazij in kasneje dejanj, stopnjuje. Na koncu romana tudi vidimo, zakaj se knjiga imenuje “Feuer frei”, po nemški frazi, ki pomeni “odprt ogenj” oziroma “prosto streljaj”.
Gre za kratek roman, s kratkimi poglavji, ki nas hitro “vlečejo” naprej, k naslednjemu zapisu.
Ime Gorazd Garvas je psevdonim.
Objavljeno: 29.09.2021 13:57:37
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:47:18
“Že vrnitev v očitovo pisarno je nova klofuta, spet sedam na stol, spet so na vrsti pravi udarci in poniževanje, občutek, da sem popoln bedak. Zdi se mi, da nekaj v meni zakrkne.” (str. 38)