Slovenija : poletje 1928 : ilustrirani dnevnik s poročnega potovanja Nore in Janka Lavrina
Žanr | dnevnik, potopis, spomini |
Narodnost | angleška književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2004 |
Založba | Vale-Novak |
Ključne besede | Slovenija, Ilustrirane knjige, Angleško slikarstvo |
Prevod | Veronika Novak |
Slovenija skozi oči angleške umetnice
Pisalo se je leto 1928 in študentka Nora je v Londonu spoznala slovenskega profesorja Janka Lavrina. Zaljubila sta se na prvi pogled, že čez nekaj mesecev sta svojo ljubezen okronala s poroko. Ženin je nevesto odpeljal na poročno potovanje v rodno Slovenijo, med potjo pa sta se ustavila še v Parizu. Potovanje sta začela v že takrat priljubljenih turističnih krajih Bohinj in Bled ter osvojila Julijce. Zatem sta dalj časa bivala na graščini Zaprice nad Kamnikom, od tam pa sta se odpravila v okoliške kraje, Kamniške planine in na kratko tudi v Ljubljano. Srečala sta pomembne osebe tistega časa, med drugim Izidorja Cankarja in Otona Župančiča. Novopečena nevesta je beležila njune prigode in jim dodala ilustracije, vse skupaj pa je zbrano v pričujočem dnevniku. Gre za zanimiv in duhovit pogled na našo deželo med obema vojnama skozi oči angleške slikarke, ilustratorke in vsestranske umetnice Nore Lavrin, rojene Fry (1897-1985). Založnik Vale-Novak o knjigi zapiše, da je nekakšen zgodovinski strip ali ilustriran potopis. Vzporedno spremljamo slovensko besedilo s črno-belimi ilustracijami in izvirni rokopis z akvarelnimi podobami. Izvirni dnevnik hranijo v muzeju Ashmolean v Oxfordu. Šolarji se še danes srečujejo z risbami Nore Lavrin, saj je ilustrirala povest Ivana Cankarja Hlapec Jernej in njegova pravica (Mladinska knjiga, 1969), pa tudi slovenske prevode romanov Thomasa Hardyja in sester Brontë.
Spoznala sva se na zabavi v Middle Templu. Priredil jo je skupni prijatelj Wilfred Hindle, mlad pisatelj pri Timesu, ki je bival v podstrešnem stanovanju. Hindle me je povabil, naj se pridružim skupini, ki je nameravala organizirati odpravo v slovenske Julijske Alpe – izlet naj bi bil prav poceni, saj je bila na celini menjava funta izjemno ugodna. Takrat nisem niti vedela, kje Slovenija sploh je. Poleg tega pa sem bila kot študentka v Londonu brez počenega groša. (str. 2)