Sedma funkcija jezika

Roman Sedma funkcija jezika je nenavadna, zabavna in duhovita detektivka, ob tem pa tudi kritika in parodija francoskega intelektualnega elitizma, ki bo navdušila ljubitelje filozofije, literarne teorije, semiotike in lingvistike. Dogajanje sproži smrt Rolanda Barthesa. Veliki filozof, literarni teoretik, jezikoslovec in semiotik je leta 1980 v Parizu umrl za posledicami prometne nesreče, v romanu pa pri njegovi smrti ne gre za nesrečo oziroma splet nesrečnih naključij, temveč za umor. Bralci se skupaj z inšpektorjem Jacquesom Bayardom in njegovim pomočnikom, mladim profesorjem Simonom Herzogom, ki se v tej vlogi znajde nehote (in ga ves čas preveva občutek, da je ujet v romanu), podamo v lov na Barthesovega morilca oziroma morilce. Pot nas iz Pariza vodi v Bologno in celo v ZDA, med preiskavo pa srečamo in spoznamo vrsto slavnih intelektualcev tistega časa, med njimi Foucaulta, Derridaja, Kristevo, Deleuza, Althusserja, Eca ter politične figure, kot sta François Mitterrand in Valéry Giscard d’Estaing.

Razlog za Barthesovo smrt naj bi bil skrivnostni dokument o t. i. sedmi funkciji jezika – tisti, ki bi to funkcijo obvladal, bi z besedami lahko nadvladal kogarkoli in posledično vodil svet. Dokumenta seveda ne iščeta le Bayard in Herzog, v zadevo so očitno vpleteni tudi francoski politični vrh, bolgarska mafija in Japonci. V roman, ki je napisan v postmodernističnem slogu z elementi metafikcije, akademsko vsebino in napeto kriminalno zgodbo, večkrat vstopi tudi sam avtor, ki (s časovne distance) komentira dogajanje in teorije, ki so v osemdesetih letih pretresle in zaznamovale intelektualni svet. Slavni teoretiki so predstavljeni kot skrajno ekscentrični in egocentrični ter kot karikature samih sebe. Jezik ves čas prehaja med različnimi registri – od visokega intelektualnega diskurza do vulgarizmov – in je obenem osrednja tema romana, ki se ves čas sprašuje (in hkrati dokazuje), kako lahko služi kot sredstvo manipulacije. Sedma funkcija jezika je po avtorjevem prvencu HHhH, za katerega je leta 2010 prejel nagrado Goncourt, drugi roman Laurenta Bineta, ki je bil preveden v slovenščino.