Robot z napako

Doktorica znanosti s področja glasbene pedagogike, Natalija Šimunovič, se v zadnjem obdobju, poleg na glasbenem, uveljavlja tudi na področju literature. Robot z napako je njen drugi mladinski roman. Prvi je bil Ajda, vila z obzidja. Glede na to, da poučuje na glasbeni šoli, ji svet najstnikov še zdaleč ni tuj. To se pozna tudi pri njenem literarnem ustvarjanju. Robot z napako je sicer znanstveno fantastični roman, a je v njem zaznati tudi nekaj avtorice same. Najstniki, violina, Begunje na Gorenjskem, Avseniki, Idrija, če naštejemo samo nekaj stvari, ki jo zaznamovale tudi v resničnem življenju. Zgodba v romanu Robot z napako govori o tem, kako je, ko na naša življenja dobimo pogled od zgoraj. Ko nas življenjske okoliščine ali roboti opomnijo, kaj v življenju res šteje in kaj je pomembno, ko izgubimo kompas. Ko nas roboti opomnijo, kako tehnologija vpliva na naša življenja in kakšne so posledice njene uporabe, ki si jih mogoče niti ne zavedamo. Ali pa se jih in se delamo, da se jih ne. Oziroma, kot bi rekel robot z napako, modificiramo vsebino. Otroci oziroma mladostniki pa so še tiste čiste duše, ki se kljub vsemu znajo upreti, če jim kaj ni všeč in če mislijo, da nekaj ni v redu. Tega smo odrasli le redkokdaj zmožni. Delamo se, da je vse v redu in stvari tečejo dalje. Otroci oziroma najstniku pa včasih pritisnejo na tipko stop, si pomagajo med sabo, pomagajo tudi robotom in po potrebi, tudi rešijo človeštvo. Predvsem pa so tisti, ki vedo, da je na svetu najpomembnejša ljubezen, do robotov, prijateljev ali staršev. To je vse, kar šteje. Ali je trem najstnikom uspelo rešiti človeštvo in ga opomniti na ljubezen, pa preberite v knjigi. Obljubljamo zanimivo in navdušujoče branje. Omeniti pa velja tudi oblikovno dovršenost, skupaj z izjemnimi ilustracijami Jureta Plavca. Res potrebujemo robota z napako, da nam pokaže, kaj vse delamo narobe? Nismo tega sposobni videti sami? Mogoče pa se tudi roboti lahko naučijo česa od nas. Le česa?