Proleterka

Žanrdružbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski)
Narodnostšvicarska literatura
Kraj in leto izidaMedvode, 2022
Založba
Prevod Alenka Jovanovski
Gašper Malej
Ključne besede Družinski odnosi, Očetje in hčere, Odraščanje, Osamljenost, Potovanja po morju
Število strani

109

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

3-4 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Trpkost odraščanja

Hči Johannesa H. ima petdeset let, ko jo spomini na preteklost ulovijo predvsem pri razmišljanju o očetu. Spomni se njunega križarjenja z ladjo Proleterka, na katero sta se vkrcala v Benetkah. Potovanje do Grčije in nazaj je trajalo 14 dni. Namenjeno naj bi bilo temu, da se bolje spoznata. A šestnajstletnica je ta čas izkoristila po svoje, z očetom pa ni našla stika. Tudi sicer je bil oče hladen, ne kaj dosti zgovoren in njuno druženje ter poznavanje je še naprej zaznamovala odtujenost, trpkost, sprijaznjenost, togost. Njun odnos ni imel in tudi zdaj nima značilnosti topline, radovednosti, zaupanja. Jaeggyjeva med to pripoved zanese spomine na otroštvo, hladnost družinskih odnosov, otroštvo pri babici Orsoli, ki je določala, ali bo očeta smela videti ali ne, na samoto in oddaljeno mater, ki jo je zapustila. Za mamo je ostala le glasba, zvok klavirja v spominu. Kakšna je torej odrasla pripovedovalka in kaj je ostalo v njej očetovega, kaj materinega? Potovati po spominih pripovedovalke pomeni tudi preskakovanje v času. S preskoki se zgodba sestavlja v izjemno pripoved o rodbini, katere začetnik je bil Johann Jakob pred dobrimi stotimi leti. Morda junakinja romana celo najde nikoli (po)znano toplino sočloveka. In izve do sedaj popolnoma neznana dejstva o svojem obstoju. Proleterka je prvi roman avtorice, ki je doživel prevod v slovenščino.

Vse sobe vedo. Kot tudi portreti. Predniki, ki ne naklonijo boljše usode svojim naslednikom. otrokom. morda se Johannesov dvojček na svojem invalidskem vozičku vozil od vrta do vrta in teptal usodo Johannesove hčere. Predmeti in predhodniki, nič več izrekana imena, neka genealogija podob je bila proti meni. Stoje poslušam novico, odločitev o mojem odhodu. Orsolin glas prihaja s stola, izza pisalne mize. “To je v tvoje dobro.”
“Pa Johannes?”
“Tvoj oče naredi tisto, o čemer odločimo mi.”
To je v moje dobro. Strupen stavek. Ampak dobro zveni. Vem, da tisti stavek nikoli ni napovedoval ničesar dobrega. Od takrat sem bila kot mladoletnica v slabšem položaju. Treba bi si bilo varovati hrbet, kadar poslušamo podobne diktate. Kadar smo talci dobrega. V dobro ljudstva. Režimske fraze. Stopim iz hiše s kovčkom in šolsko torbo. Predali so me drugim. V moje dobro.
(str.29)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Proleterka.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 62
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi