O umetnosti in družbi

Delo je v slovenščini izšlo v kompletu izbranih Tolstojevih del ob 150-letnici njegovega rojstva. Gre za več teoretično-esejističnih tekstov, ki se ukvarjajo s teorijo umetnosti in raznimi družbenimi pojavi, ki so pretresali svet in Rusijo okrog prehoda iz 19. v 20. stoletje, njegovi komentarji so aktualni še danes. Prvi tekst – z naslovom Kaj je umetnost – je študija umetnosti: avtor navaja množico dotakratnih definicij umetnosti in pristopov do lepega, estetskega. Ukvarja se s »pravo« in »ponarejeno« umetnostjo, z »dobro« in »slabo«, mimogrede raztrga v glasbi Wagnerja, v literaturi med drugimi Baudelaira, Verlaina in Mallarmeja, ne prizanese ne Zolaju, ne Gogolju (drugi del Mrtvih duš in zaključni prizor v Revizorju se mu zdita popolnoma zanič), je pa strog tudi do sebe: po ugotovitvi, da je prava umetnost lahko le »krščanska« ali »vesoljna«, sodi, da sta le dva njegova teksta res umetniška: Bog vidi pravico, ki v slovenščino ni preveden in ga lahko preberemo npr. na Projektu Gutenberg v angleščini, in Kavkaški ujetnik, ki je v slovenščini izšel večkrat.
Slabih šestdeset strani dolg tekst “O Shakespearu in o drami” v iskanju vrhovne Resnice dokazuje, da je vsa takratna publika zapadla pod Goethejev vpliv, ki se je navduševal nad Shakespearjem, v resnici pa, trdi Tolstoj, so Shakespearjeve drame zelo slabi ponaredki izvirnih motivov, s slabimi rimami, slabo orisanimi značaji, za lase privlečenimi zgodbami, skratka, brez vsake vrednosti; Tolstoj svoje trditve dokaže na kritični analizi Kralja Leara. Zbirka obsega še »Spoved«, iskren avtobiografski zapis o življenju in verovanju, o Maupasantu, »O odnosih med spoloma« v povezavi s Kreutzerjevo sonato, O ljudskem izobraževanju, o vzgoji, o smrtni kazni …
Pravzaprav je čisto vseeno, o čem Tolstoj govori in če ima dobesedno prav. Fascinanten pri njem je izviren in neskončno human način razmišljanja, podajanje le-tega, njegov pogum in odločnost nasprotovati avtoritetam vsega sveta, svoje ideje zagovarja tehtno in prepričljivo. To niso le spisi o umetnosti in družbi, to so spisi o vsem, kar je v življenju pomembnega. V bralca zaseje Tolstoj seme svojih stališč in mnenj in s tem relativizira vse, kar je pred branjem te po krivici prezrte knjige izgledalo trdno in nespremenljivo.