O izgubljeni deklici

4,7
(16)
Žanrdružbeni roman
Narodnostitalijanska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2019
Založba
Prevod Anita Jadrić
Ključne besede Družina, Ločitev, Prijateljstvo
Število strani

437

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

14-15 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Kam gre ukraden čas, kam mladost in kam ukradeni otroci?

Elena je v postopku ločitve. Vrne se v Neapelj. Pričakuje tretjega otroka. Otroka pričakuje tudi Lila. Skupna nosečnost prijateljici zopet poveže. Elena se zopet ukvarja s pisateljevanjem, Lila pa je medtem postala direktorica uspešnega računalniškega podjetja. Zrela leta je podnaslov tokratnega, zadnjega dela Neapeljskega cikla. Dekleti sta dozoreli v ženski, prestali marsikaj hudega in nekako si skušata uravnati nadaljnje življenje. Otroka, deklici, ki prideta na svet v približno istem času, ju povezujeta v zaupnem zavezništvu. Dokler se ne zgodi tisto, kar nas osupne. Svet je lahko tako krut. Pravzaprav nikoli ne vemo, kje nas čakajo najhujše stvari. In zakaj. Z velikim zanimanjem in radovednostjo, kako se bo zaključil Neapeljski cikel, sem segla po zadnji, četrti knjigi vse bolj znamenite tetralogije. In prav nobenega razočaranja ni bilo. Ravno nasprotno! Ko že mislimo, da si bosta obe junakinji zgladili življenji in umirjeno dočakali odraščanje svojih otrok in svoje staranje, se zgodi nepredstavljivo huda stvar, ki Lilo in Eleno obenem povezuje in hkrati oddaljuje. Tudi družbene razmere druge polovice 20. stoletja Ferrantejeva opisuje izjemno in poznavalsko. O izgubljeni deklici je roman s trdnim ozadjem, z noto, ki kliče k spoštovanju žensk, k enakopravnosti, čeprav je boj trd in večinoma neizprosen. Celoten Neapeljski cikel nam zleze pod kožo, ker Ferrantejeva ne piše samo o Eleni in Lili, njunem prijateljstvu in ljudeh okoli njiju, ampak tudi o vseh nas. In tako skupaj z njima previharimo do konca Neapeljskega cikla, izjemne tetralogije, ki podira rekorde branosti, tudi bralci.

Glej tudi:

“Ne razumem te,” je rekla.
“Česa ne razumeš?”
Postala je živčna, nekaj je hotela reči, a se je zadrževala.
“Ne razumem, kako da v vsem tem času nisi niti enkrat pomislila na to.”
“Na kaj, Lila?”
Za nekaj trenutkov je obmolknila, potem je s povešenimi očmi spregovorila:
“Se spomniš slike v Panorami?”
“Katere?”
“Tiste, na kateri si bila s Tino in je spodaj pisalo, da je tvoja hčerka.”
“Seveda se je spomnim.”
“Večkrat sem pomislila, da so mi Immo ugrabili zaradi tiste slike.”
“Kako?”
“Mislili so, da ugrabljajo tvojo hčerko, pa so ugrabili mojo.”
(str. 414)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige O izgubljeni deklici.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 92
Komentarji: 0
Število ocen: 16
Želi prebrati: 9
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 28

Morda vam bo všeč tudi