Doma

Roman je prvoosebna pripoved neimenovane 47-letne ženske. Ta se iz urbanega okolja, kjer je živela z možem in hčerjo, preseli v samotno hišo k morju. Tu sezonsko dela v bratovi gostilni. Pripoved nastaja po prvem letu njenega življenja na odmaknjenem podeželju. Njeni družabni stiki so omejeni na ozek krog ljudi (brat Sasha, njegova partnerka Nike, soseda Mimi, njen brat Arild in njuna starša Amke in Onno). Občasno si protagonistka romana dopisuje z bivšim možem Otisom, edini stik s hčerjo Ann so občasna sporočila z geografskimi koordinatami, kjer se hči, ki nenehno potuje, nahaja, in zelo redki video-pogovori na daljavo.
Roman je pripoved o življenjski krizi, o obdobju, ki bi lahko spremenilo življenje protagonistke, postalo prelomno. V roman nas uvede pripovedovalkin davni spomin na obdobje v preteklosti, ko je že bila na življenjskem križišču – trenutek, ki ga nenehno intenzivno podoživlja. Posebno simbolno moč v romanu ima prostor – na začetku romana se pojavi zaprt zaboj, ki se v različnih variacijah pojavlja skozi roman (zgodba stranske osebe Nike, past za živali …) in delo tudi zaključi. Kontrast temu je odprta obmorska pokrajina in samotno, a hkrati svobodno bivanje v prostorni hiši.
Avtorica nam življenje osrednje osebe razkriva zelo premišljeno, postopoma, veliko ostane neizrečenega. Bolj kot zunanje dogajanje je v besedilu pomembno pripovedovalkino predelovanje lastne notranjosti, prečiščevanje spominov, predelovanje minulih in sočasnih medosebnih odnosov in travm iz otroštva – njen počasen prehod od pasivne ujetosti v okoliščine v aktivno zavedanje same sebe in samoobrambo.
Zelo globoko, mestoma presunljivo besedilo, z malo, a zelo posebnimi, s travmami in okoljem obteženimi osebami. Izpisano tudi z nepovedanim, grenkimi spoznanji, samozatajevanjem, temnimi občutji in atmosferami ter odprtim koncem, kar nudi številne možnosti bralnih interpretacij.
Judith Hermann (rojena 1970 v zahodnem Berlinu) je večkrat nagrajena nemška avtorica (dobitnica nagrad Hugo Ball, Bremer Literatur-Förderpreis, Kleistove nagrade, nagrade Erich Fried …). V slovenščini sta izšli zbirka kratkih zgodb Poletna hiša, pozneje in obravnavani roman, zgodbe Judith Hermann so tudi v antologijah Zgodbe iz Nemčije in To ni vsa moja zgodba. Vsa dela je prevedel Slavo Šerc.