Neron : dva tisoč let klevet

Žanrživljenjepis / biografija
Narodnostitalijanska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2011
Založba
Zbirka Zgodovinske osebnosti
Prevod Karmen Dedič
Ključne besede 37-68 n. št., claudius caesar, nero, rimski cesar, Rimski imperij, Vladarji
Število strani

195

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Redko katera zgodovinska osebnost je bila na tako slabem glasu kot Neron. Le ta je bil v resnici ljubitelj glasbe, poezije, iger, znanosti in tehnike, pobudnik najdražjih rziskav. V letih njegove vladvine je cesrstvo spoznalo obdobje miru, blaginje ter ekonomske in kulturne dinamičnosti. Bil je pa tudi megaloman, vizionar, duševno labilen človek, ki ga je tlačila avtoritarna in neusmiljena mati. Neron je bil absolutni monarh, ki je svojo moč uporabljal v demokratičnem smislu. Vladal je za ljudstvo proti oligarhijam, ki so ljudstvo zatirale in izkoriščale. Glavni pisci o Neronu in njegovi vladavini so Polibij Kornelij Tacit, Gaj Trankvil Svetonij in Dion Kasij. Prva dva pišeta kakih pedeset let od cesarjeve smrti, Dion pa stoletje in pol pozneje. Vsi se poslužujejo starejših virov iz Neronovega časa, in sicer Plinija Starejšega, Kluvija Rufa, Fabiusa Rusticusa, ki niso ohranjeni do danes. Sodobno zgodovinopisje ni moglo določiti, v kolikšni meri so Tacit, Svetonij in Dion uporabljali izvirne vire. Plinij, Rusticus in Ruf, ki so pisali po cesarjevi smrti, so bili sovražni Neronu. Iz odlomka Flavija Jožefa vemo, da je obstajalo Neronu naklonjeno zgodovinopisje. Ravno Flavij Jožef, ki je poznal Popejo in morda samega cesarja, je edini Neronu istodobni zgodovinar, čigar dela so ohranjena do danes. Med temlejnimi viri o Neronu je treba navesti še zgodovinarja iz 4. stoletja Sesta Avrelija Viktorija, ki črpa iz virov, ki sta jih Tacit in Svetonij ignorirala ali jih nista poznala.

Neronova vladavina v celoti, je označevala obdobje splošne ekonomskega in državnega razvoja tako v Rimu kot v provincah, predvsem v Galiji in Germaniji, kjer je bil pospešen proces romanizacije. Res je, da so bile državne blaginje tudi zaradi odsotnosti tradicionalnih vojnih plenov ves čas prazne. Cesar je od leta 62 naprej tako moral zapolniti primanjkljaj z letnim nakazilom šestdesetih milijonov sestercev, ki jih je odštev neposredno iz svojega premoženja. Do tega pa je prišlo, ker je velikodušno in inteligentno poslal denar na trg, da bi izboljšal splošno stanje. (str. 42)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Neron : dva tisoč let klevet.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 92
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 5
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2

Morda vam bo všeč tudi