Moj dedek je bil češnjevo drevo

Žanrdružbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski)
Narodnostitalijanska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2024
Založba
Prevod Veronika Simoniti
Ilustracije Damijan Stepančič
Ključne besede Dedki, Vnuki, Češnje, Otroštvo, Medgeneracijski odnosi, Družine
Število strani

143

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Dedek Avgust in češnja Feliks

Zgodbo pripoveduje deček Toni, osrednja figura pa je njegov dedek, ki je ob rojstvu hčere na vrtu domače hiše posadil češnjo, okrog katere se nato splete veliko družinskih spominov. Za Tonija so najsrečnejši tisti, ki ga vračajo v obdobje, preživeto z dedkom na podeželju. Predvsem tisto poletje, ko je prvič splezal na drevo in se visoko v njegovih vejah sladkal s sočnimi sadeži. Ob tem da ga je bodril in mu vlival pogum, ga je dedek naučil tudi, kako prisluhniti naravi, in mu na srce položil marsikatero misel, ki ga je kasneje potolažila, predvsem ko se je prvič soočil z minljivostjo. Deček se ob njegovem zgledu zaveda tega, da si zaradi malenkosti ni vredno beliti glave, pomembno pa je, da zaradi mraza ne odpadejo češnjevi popki. Prav zato kasneje prevzame dedkovo poslanstvo v skrbi za ohranitev drevesa, ki z blagodejno močjo krepi njihove družinske vezi. Za Tonija bo češnja za zmeraj ostala povezana z otroško igro, razigranostjo, smehom in pesmijo, če pod njeno krošnjo pozorno prisluhne, ob šelestenju listov, ptičjem ščebetu in čebeljim brenčanjem sliši tudi njen nežni dih. Subtilna zgodba o medgeneracijskih stikih italijanske pisateljice Angele Nanetti je bila od izida leta 1997 večkrat nagrajena in prevedena v številne jezike, za prevod v slovenščino je poskrbela Veronika Simoniti, za likovne podobe pa Damijan Stepančič. Po knjižni predlogi sta nastala tudi animirani film in senčna lutkovna predstava.

Takrat je ded umaknil dlan z mojih oči in me vprašal: »Zdaj razumeš? Če natančno in zbrano prisluhneš, lahko vidiš cel kup stvari, kot bi imel odprte oči. Zdaj pa prisluhni, kako diha češnjevo drevo.«
Spet sem zamižal in začutil lahen piš, ki mi je šel čez obraz, in vsak list, ki se je čisto narahlo zganil.
»Res je, dedek, Feliks diha,« sem rekel.
Dedek me je pobožal po glavi in se še nekaj časa ni ganil. Pogledal sem ga in videl, da se smehlja.
Kadar pomislim na dedka Avgusta, se zmeraj spomnim tistega dne, ko me je naučil poslušati, kako dihajo drevesa.
(str. 28-29)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Moj dedek je bil češnjevo drevo.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 111
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2

Morda vam bo všeč tudi