Ženska drugje

Žanravtobiografski roman, družbeni roman, personalni roman, psihološki roman, socialnorealistični roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaNovo mesto, 2017
Založba
Zbirka Literarna zbirka Goga
Ključne besede Egoizem, Judje, Kulinarika, Ljubezen, Manipulacija, Nadarjenost, Prevajalstvo, Samomorilnost, Samopodoba
Število strani

272

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

9-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Ko od vsepovsod zadiši po dobrotah

Tri ženske, tri različne zgodbe, a med seboj povezane, kar izvemo šele na koncu v epilogu. Zelo različni značaji treh protagonistk so prikazani slikovito, z barvitim in sočnim, bravuroznim jezikom, zabavno, a s prefinjenim občutkom za značajske odtenke. Marjuta v ustrežljivosti, zavrtosti zaradi debelosti in slovenski že kar pregovorni slabi samopodobi, le napol sledi sanjam in svoji nadarjenosti. Prelepa Nemka Ute je hladna in kruta preračunljivka brez vesti, vse za denar in varno preskrbljenost. Latvijka Gundega, sicer pravajalka in tolmačka, pa se boleče sooča s preteklostjo in nepredelanimi (neodžalovanimi) vojnimi grozotami nad Judi. Posebnost pripovedi so kulinarični vložki, recepti, kamor se vse tri ženske občasno zatekajo. Zgodbe prihajajo iz različnih evropskih krajev, a se lahko berejo (razumejo) kot ena, gledana z različnih vidikov oziroma kot večplastnost ene same osebe. Pisateljica je naša vsesplošna umetnica in kot sama pravi: »Beseda je rdeča nit mojega ustvarjanja. Le v različnih agregatnih stanjih je.«

»Z dolgimi in gorečimi pismi sem medtem prepričevala Regino, ki se je po nesrečnem večeru zaprla vase in me upravičeno prezirala, da je bilo moje sicer nezadovoljivo biblično srečanje z italijanskim slikarjem žrtvovanje za najino globoko in iskreno prijateljstvo. Sprva ni zapopadla pomena mojega mučeništva. Ni vedela, kaj govorim, ali pač ni hotela razumeti. In prav je, da ni. S tem je dokazala, da premore vsaj še malo inteligence ali zdrave intuicije, pa tudi nekaj samospoštovanja. A kaj, ko se je slednje izkazalo za ničelno. Ko sem se že zelo namučila z natančno in analitično razlago mojega prezira vrednega dejanja, z vsem arzenalom prepričevanj, kar jih premorem, in teh ni malo, se ji je vendarle posvetilo, da je laški tip idiot, za povrhu še z malim lulčkom, kar sem ji seveda slikovito navrgla kot zadnji arhiargument. Ko so se njene široko razprte oči ponovno spremenile v patetičen želatinasti bombon in so se kotički ustnic ukrivili v krhelj sladke lubenice, je nastopil trenutek, ko sem ji zadala še zadnji udarec: morala je razumeti, da si ona, kot velika in subtilna umetnica, nedvomno zasluži več in boljše od brezimnega faliranega malarja. Zasluži si uspešnega moškega na pragu srednjih let, potentnega, obdarjenega in obdarovanega, ki jo bo seveda bogato podpiral, ljubil, negoval, ji nudil varnost in ji nekega dne tudi zaplodil otroke. Stefana torej.
Regina je zagrabila. Vaba je bila več kot odlična, jaz pa vzhičena, saj sem iznašla način, kako nokavtirati dve nadležni muhi na en mah. Muhi, ki bi sicer zaradi majhne nepazljivosti lahko uničili mojo super naložbo v Ulrichovem cesarstvu.« (str. 169-170)

Citati

(1)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 126
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 4

Dela avtorja