skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Med jatami senc

Žanrbiografski roman, družinski roman (tudi rodbinski)
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaCelje, 2025
Založba
Zbirka Slovenske večernice
Družinske večernice
Ključne besede Družinski odnosi, Kmetije, Nezakonski otroci, Odnosi med spoloma, Ženske
Število strani

211

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Življenje vsakomur stke lastno zgodbo. Vsaka je edinstvena."

Pisateljica Ivana Vatovec je v romanu Med jatami senc opisala resnično življenjsko zgodbo preproste ženske na belokranjskem podeželju, o kateri ji je pripovedoval njen sin. Ańka se je rodila kot nezakonski otrok Ane Stargove, ki pa je pri porodu umrla. Tako dete preživlja otroštvo s staro materjo in sorojenci svoje matere na kmetiji v Butoraju, kjer se že od malega privaja vsem hišnim in kmečkim opravilom, najraje od vseh pa jo ima ujec Janez, ki se vedno postavi za siroto. Ko odraste, se na pobudo ujca poroči z vdovcem s petimi otroki ter rodi tudi svoje. Sama sirota brez matere skrbi zanje in jih vzgaja z ljubeznijo. Bolj ko ne sama se vsak dan znova bori, da z delom na ljubljeni belokranjski zemlji, ki tako zelo lepo diši, preskrbi številčno družino. Sčasoma ji nekoliko pomagajo odraščajoči otroci, ki drug za drugim odhajajo od doma, si kasneje ustvarijo svoje življenje, a se radi vračajo na obisk. Deležna številnih udarcev in krutih izgub, vendar vajena trdega dela, Ańka vedno poskrbi za druge, sama pa potrpežljivo sprejema vse, kar ji življenje prinaša na pot. Kljub vsemu trpljenju, ki ga je res obilo, nikoli ne obupa, ampak zaupa v Božjo voljo.

Ivana Vatovec verjame, da »kar je napisano, ostane«, zato piše o težkih življenjskih preizkušnjah preprostih ljudi, saj je vsako življenje edinstveno, marsikatera zgodba pa izstopa iz povprečja in vsak tak človek si zasluži, da ga tudi z zapisano besedo dvignemo iz skorajšnje pozabe.

Zdaj, ko je minilo že toliko let in ko se ozira nazaj, ugotavlja, da je čas res dobrohoten. Vse tisto »od nekdaj« se ji ne zdi več tako strašno, posebno zato, ker se dobro zaveda, da se njena pot počasi nagiblje k zatonu in ni več pomembno, kako in koliko je prej trpela, pač pa je najbolj pomembno, da bo dneve, ki so še pred njo, preživela v miru in veselju s svojo družino, kateri se je že napovedal nov član. To ji dolije novih moči in ji da poleta za delo in življenje.
»Pa vendarle Bog ni pozabil name,« si reče in naenkrat jo zalije ogromen val hvaležnosti …

(str. 201)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Med jatami senc.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 11
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Dela avtorja