Kozjeglavka

Žanrkratka zgodba
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2019
Založba
Ključne besede V leposlovju, Osebne izkušnje, Doživljanje, Sanje, Odnosi, Domišljija, Resničnost, Etične dileme
Število strani

188

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Zarja Vršič je rojena leta 1993 v Slovenj Gradcu. Magistrirala je iz primerjalne književnosti in francoskega jezika ter je dobitnica študentske Nahtigalove nagrade. Zaposlena je na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti kot mlada raziskovalka in asistentka. Ukvarja se tudi s prevajanjem iz francoščine, pisanjem filmskih in literarnih kritik ter pisanjem kratke proze. Za svoj prevod Za svoj prevod poezije Eugèna Guillevica je novembra 2019 prejela nagrado Radojke Vrančič za mlade prevajalce. Kozjeglavka je njena prva knjiga. Na Slovenskem knjižnem sejmu je bila knjiga leta 2019 nominirana za nagrado za najboljši literarni prvenec. Gre za zbirko štiriintridesetih kratkih zgodb. V zgodbah so opisani kratki utrinki iz življenja ljudi. S pomočjo kratkih zgodb se potopimo v notranje doživljanje ljudi. Veliko pozornosti je namenjeno temu, kako se znajti v nelagodnih položajih v življenju oziroma v položajih, ki so za nas stresni. Takrat se nam zdi, da nismo razumljeni. Ugotovimo, da smo v življenju samo mi sami tisti, ki si lahko pomagamo iz težkih položajev. Samo mi smo tisti, ki vemo, kaj se dogaja znotraj nas in zato nas drugi težko razumejo. Kljub temu, da nas v življenju obkroža veliko ljudi, umremo sami. Kar kratkim zgodbam Zarje Vršič daje še poseben čas je, da večinoma nimajo konkretnega zaključka, ampak obvisijo v času in prostoru. To pa pušča prosto pot naši domišljiji. Kaj se zgodi, če ne maramo skakati čez kozo, pa smo v to vseeno prisiljeni in kakšno čudežno moč ima naša domišljija, pa si preberite v naslovni kratki zgodbe knjige. Kaj pa je vaša prva misel ob besedi kozjeglavka? Priporočamo, da v notranji svet sebe in drugih vstopite s pomočjo kratkih zgodb. Izvrstno branje, ki spodbuja k razmišljanju.

“Mama ima maskaro črno razpacano pod očmi. Med vožnjo se izmenično briše z rokavom in preprijema volan. Strah me je, da bomo odleteli s ceste, na tleh je poledica, mama še vedno samo napol gleda ven na cesto. Lovro se je nehal dreti, tudi on je prestrašen, ve, da je nekaj narobe. Ni navajen, da mama joka, zato samo vsake toliko malce zaihti ali posmrka. Spomnim se na najini potovalki v spalnici. In na darili pod kičasto smrečico. Malo mi je žal za sladkarije, za nogavice in spodnje perilo ne toliko. V avtu se zaradi gretja naredi kondenz. S prstom drsim po zarošenem steklu in za sabo puščam vlažno sled., ki se kmalu spet orosi. Že drugič ta dan gremo mimo stare železniške postaje. Klopco prekriva tanka plast novozapadlega snega, na njej še vedno nepremično sledi železničar. Ko se peljemo mimo, nam resnobno prikima.” (Železničar, str. 155)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Kozjeglavka.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 1
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi