Prostorni časi

Dare Gozdnikar je vsestranski človek, vsekakor pa bobnar pri skupini Stranci, zapisovalec besedil za skupino Gromofon in pesnik: pesnik privlačevalec, ki premore vse razdalje. Pesnik, ki se prozorno umešča v vmesni prostor in ki s časom ne želi imeti nikakršnih opravkov. Zdi se, sebi in drugim, nerazumljiv kot vesolje. Pesnik, ki klečeplazi mimo večnosti, utrujen od mnogoterih hipnosti. Njegova poezija ne premore ločil. Prostor in čas sta fizikalni konotaciji in domeni glasbe. Pesnik je omejen le s praznino in tišino. Odnosi med človeškim in predmetnim se stikajo v brezčasnih razpršenih svetovih, kjer sta pomembna Tukaj in Zdaj. Gozdnikarjeve pesmi so zreducirane na pojmovni svet skozi življenjska napotila, modrosti in izreke. Pesnik golta sonce in odlaga besede v neodposlana pisma. In da, kar se resnično premika v prostoru, je čas. Pa vendarle “ni potrebno hiteti, zagotavlja avtor, ker nenazadnje je bolje zaspati “na tvojih prsih podojen z mirnostjo”. Bralcu ne preostane drugega, kot da se strinja.