Ime mi je Damjan

Ima devetnajst let in je ujet v svoje telo in družino, ki ga ne sprejema. Ko svoje uporništvo pripelje do točke, ki pomeni grožnjo okolici, starši zahtevajo, da obišče psihologa. Obiski so zbanalizirani na protokol, ki je že zdavnaj izgubil stik s potrebo današnjega mladostnika. Ker njegova dušica še naprej vihari družinsko idilo, ga prisilijo nadaljevati terapijo v skupini za samopomoč. Kljub trdnemu sklepu, da bo tam prisoten samo telesno, ga dinamika skupine potegne v dolge razlage svojih občutenj. In mi jim sledimo v pričakovanju razkritja nenavadnih zapletov, ki ostajajo brez pojasnila skoraj do konca pripovedi.