Žanrdružbenokritični roman, mladinski roman, pustolovski roman
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2020
Založba
Ključne besede Počitnice, Mladostniki, Pustolovščine, Medosebni odnosi, Droge, Spolna identiteta, Druščine, Alkohol, Spolne zlorabe, Zabave
Število strani

289

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

9-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Najstniki v sodobni družbi

Druščina petih najstnikov, Soška, Vanja, Luna, Beno in Karel, se med poletnimi počitnicami v Ljubljani na smrt dolgočasi. Soška, duhovni vodja kameradov, kot se sami poimenujejo, s svojo spletno radijsko aplikacijo poskrbi za nekaj akcije v dogajanju. Nekega dne obiščejo zabavo ob bregu Ljubljanice, kjer ne gre brez alkohola in drog. Tu vstopi v njihova življenja skrivnostni mladenič, Soška sklepa, da je to Sever Jug, katerega kot pogrešano osebo išče policija. Družba se odpravi na lov za neznancem, bizarna pustolovščina jih pripelje celo na podeželje, kjer prvič občutijo lepoto narave. V zmedi dogodkov odkrivamo življenjske zgodbe in medosebne odnose najstnikov, kjer se avtorica osredotoča na ženski del ekipe, predvsem na njihovo doživljanje spolnosti in spolne identitete. Roman o mladih v sodobni družbi brez vrednot, o tavanju in iskanju smisla, kjer umanjkanje duševne opore in ljubezni vodi v brezvoljnost in napačne odločitve.

“Lepota je bolečina, ” reče na glas. Še kar toplo je, pa vseeno vzdrhti. To je ta jezik samotnosti, ki včasih nepričakovano zašepeče v uho, da na tem svetu ni nikogar, ki bi mu bilo mar. Sovraži ta občutek. Pije počasi, ker čuti, da je stvar močna, da prijemlje. Je v vodi res samo gin? S težavo fokusira pogled, s katerim sledi kameradom. Plešejo in sproščeni so videti, fino se imajo. Soška je njihova pikova dama: ko stoji čvrsto na tleh, je razumna in zmore biti sama. Če jo kaj spodnese, postane sovražna in maščevalna. Tako jo zdaj doživlja Vanja in sprašuje se, čigave so te ideje. Strese glavo, videnje pa ostaja. Nenadna jasnost je, kot bi neka sila dvignila pokrov z neba, nad njim pa ne bi bilo zvezd, temveč razumevanje vsega. (str. 66)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Fronta.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 4
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja