Fentabotovi dnevniki : vsi sistemi v rdečem
| Žanr | znanstvenofantastični roman |
| Narodnost | Ameriške literature |
| Kraj in leto izida | Preserje, 2025 |
| Založba | Aktivni mediji |
| Prevod |
Igor Harb |
| Ključne besede | Kiborgi, Prihodnost |
| Žanr | znanstvenofantastični roman |
| Narodnost | Ameriške literature |
| Kraj in leto izida | Preserje, 2025 |
| Založba | Aktivni mediji |
| Prevod |
Igor Harb |
| Ključne besede | Kiborgi, Prihodnost |
Fentabotovi dnevniki so prvo izmed del v knjižni seriji, za katero je Martha Wells prejela najprestižnejše knjižne nagrade, s katerimi se lahko okiti znanstvenofantastično delo. Čeprav kiborgi v tovrstni literaturi nastopajo že desetletja, je Fentabot, ki je svojo upodobitev doživel tudi v televizijski seriji, nekaj posebnega.
Fentabot je varnostna enota z vgrajenimi sistemi, ki naj bi preprečevali njegovo neposlušnost. Po vdoru v svoj nadzorni modul se osvobodi totalnega nadzora svojih lastnikov in si pridobi svobodno voljo. Ustvarjen je bil za varovanje, a je veliko več kot zgolj stroj. Ironično je prav “on” nosilec človeških kvalitet. S svojim ciničnim pogledom na svet in sarkastičnimi notranjimi dialogi vnaša človeškost v svet nasilja. Kljub temu, da stiki z ljudmi v njem sprožajo nelagodje, se ga njihova čustva in šibkosti močno dotaknejo. Je nerodno, introvertirano in anksiozno bitje, ki si nadvse želi miru in samote, kjer svoj čas preživi s konzumiranjem razvedrilnih vsebin.
Toda zaradi “dobrega srca” ni nič manj smrtonosen. Pri varovanju ne izbira sredstev. Ne ustavlja se pred nikomer in je velikokrat edino varovalo, ki “njegove” ljudi ohranja pri življenju v svetu, ki se upogiba pod težo interesov velikih korporacij.
Objavljeno: 02.02.2026 09:01:16
Zadnja sprememba: 02.02.2026 09:17:34
Po vdoru v svoj nadzorni modul bi se lahko odločil postati množični morilec. A sem ugotovil, da lahko dostopam do združenega omrežja vseh kanalov z razvedrilnimi vsebinami, ki so na voljo prek satelitov podjetja. Od takrat je minilo kakšnih 35.000 ur in še vedno nisem kaj dosti moril, sem pa konzumiral – najbrž, kaj pa vem – nekaj manj kot 35.000 ur filmov, serij, knjig in glasbe. Kot brezsrčna ubijalska mašina sem bil prava polomija.
(str. 7)