Annie Ernaux

Dogodek in druga besedila

0,0

(0)

Žanr	kratka zgodba, spomini
Narodnost	francoska književnost
Kraj in leto izida	Ljubljana, 2023
Založba	Mladinska knjiga
Ključne besede	Ljubezen, Erotika, Pisanje, Ljubezenski partnerji, Splav, Pisateljice
Prevod	Suzana Koncut

Število strani

188

6-7 ur

Nagrade

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Poišči podobne knjige... Poišči druge knjige tega avtorja...

Lahkotna

Zahtevna

"Če stvari ne zapišem, potem niso dosegle svojega konca, bile so samo doživete." (str. 169)

Annie Ernaux, dobitnica Nobelove nagrade za književnost, je mojstrica zapisovanja dogodkov skozi fragmente. V njeni drugi knjigi, prevedeni v slovenski jezik, so združena štiri krajša besedila. Gre za popise štirih obdobij v avtoričinem življenju, ki so jo spremenila in oblikovala njeno osebnost. Najobsežnejša zgodba Dogodek opisuje avtoričino soočanje z neželeno nosečnostjo v šestdesetih letih, ko je splav prepovedan. Kot mlada študentka se odloči, da bo splav opravila nelegalno pri “splavuši”. Proces prinaša zanjo večje tveganje, kot si je predstavljala. Dogodek in Gola strast sta doživeli tudi ekranizacijo. Preostale tri krajše zgodbe v zbirki se od smrti obračajo k ljubezni, razhodu in erotiki. Annie Ernaux v literaturi na vidno mesto postavi doživljanje ljubezni in spolnosti ženske, vpete v aktualno družbeno dogajanje. Kljub spremljajočim očitkom in drobnogledu, pod katerim se znajde ženska, ki ima (mlajšega) ljubimca, zagovarja enakopravnost spolov tudi v pravici do užitka. Skozenj kljub bolečim razhodom in prvotnemu nerazumevanju valovanja odnosov postopoma doseže uvid v lastne želje in individualnost. Raste in se razvija. Kratka, zelo intimna besedila se berejo kot dnevniški zapisi, hkrati pa zaradi časovnega preskoka med dogodki in procesom zapisovanja nudijo pogled z distance. Eros in tanatos, osrednja tvar avtoričinih doživljanj, se izrišeta kot ključni navdih za pisanje. Annie Ernaux s podoživljanjem preteklost za(piše) in (pre)živi.

Glej tudi:

Prispeval(a): Eva Zadravec, Mestna knjižnica Ljubljana

Dejstvo, da oblika, v kateri sem doživela to izkušnjo splava – nelegalnost – pripada minuli zgodovini, se mi ne zdi tehten razlog, da bi jo pustila zakopano – čeprav sprejetje pravičnega zakona paradoksalno skoraj vedno prisili nekdanje žrtve k molku, češ »tega je zdaj konec«, tako da vse, kar se je zgodilo, prekrije enaka tišina kakor prej. Natanko zato, ker nad splavom ne visi več nobena prepoved, se lahko zdaj izognem kolektivnemu pomenu in neizogibno poenostavljajočim geslom, ki so se uveljavila med boji v sedemdesetih letih – »nasilje nad ženskami« itd. – in se soočim z dejanskostjo tega nepozabnega dogodka. (str. 21)