| Žanr | kriminalni roman, ljubezenski roman, zgodovinski roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Brežice, 2026 |
| Založba | Primus |
| Zbirka |
Avtorji |
| Ključne besede | 20.stoletje, 21. stoletje, Bojevanje, Borilne veščine, Bratstvo, človeški značaji, Japonska filozofija, Kapitalizem, Kriminal, Ljubezen, Mečevanje, Samuraji, Srednji vek, Zgodovina |
Silvester Vogrinec je slovenski pisatelj ter dolgoletni mojster (7. DAN) in trener več japonskih borilnih veščin. Kot izjemen poznavalec samurajske tradicije velja za utemeljitelja slovenskega romana o borilnih veščinah ter pionirja domačega športnega romana. Njegov širok ustvarjalni opus obsega še znanstveno fantastiko, mladinsko literaturo, poezijo in strokovno publicistiko. Njegovo globoko osebno razumevanje etike borilnih veščin daje njegovemu pisanju neprecenljivo avtentičnost.
Zgodba romana Giri: Bojevnikova dolžnost se začne odvijati v Ljubljani, ko Danijel, mojster borilnih veščin in študent zgodovine, sreča Japonko Kumiko, ki jo v Slovenijo zanese službena pot. Ko zaljubljenca odpotujeta na Japonsko in Danijel spozna njenega očeta – vplivnega tajkuna in hkrati “dedka” nindžo – se zgodba zaplete do neslutenih razsežnosti. Mladi par se nenadoma znajde sredi neusmiljenega spopada tajkunov, maščevanja, prevar, delovanja tajnih služb in japonskega podzemlja, kjer sodobni svet neizprosno trči ob starodavne legende, nindže in samurajski kodeks časti.
V svojo ljubezen nista nikoli dvomila. Toda ali lahko čustva premagajo težo starodavne dolžnosti?
Roman je dinamičen žanrski hibrid, ki uspešno združuje napet akcijski triler, sodobno kriminalko, ljubezensko dramo in zgodovinsko pripoved. Avtor spretno uravnoteži dinamično akcijo z globoko življenjsko filozofijo, skozi katero spoznavamo pomen zvestobe, časti in poguma. Vzporedno s sodobnim dogajanjem se bralcu odstira bogata fevdalna zgodovina Japonske, ki pojasnjuje sedanja dejanja akterjev in usodno vodi do legendarnega meča, imenovanega Kokoro Rju – Zmajevo srce.
Knjiga je obenem tudi prava zakladnica japonskih izrazov s področja borilnih veščin, zato je na koncu priložen slovarček več kot dobrodošel.
Obvezno branje za vse ljubitelje samurajske filozofije, Japonske, borilnih veščin in za vse iskalce lastne poti.
Arigato gozaimasu, Sensei! Osu!
Objavljeno: 27.08.2026 10:21:46
Zadnja sprememba: 27.08.2026 15:09:40
“Jaz na primer vadim borilne veščine zato, da jih ne rabim uporabljati,” je rekel Danijel kot bi razkril skrivnost, ki jo razumejo le redki. “Kako to misliš?!” je zanimalo Rena. Danijel je pogledal mimo njega na leseno steno, na kateri je visel tradicionalni japonski zvitek. Kaligrafski znak je govoril o ravnovesju in miru sredi boja. “Nasilneži čutijo, ko se žrtev boji. Če izžarevaš duh bojevnika, je to včasih dovolj, da odnehajo,” je pojasnil. “In če kljub temu napadejo – jih čaka presenečenje.”
***
“… Tradicija ni izbira, je kri, ki te kliče nazaj.” Danijel je zadrhtel. “Giri?” je vprašal. Kumiko je prikimala. “Da. Giri.” V tej besedi ni bilo več grenkobe, le spoštovanje, sprejemanje. Dolžnost.
Zunaj je zavel veter. List bambusa je priletel na mizo, rahlo se je zavrtel, nakar je obstal – simbol cikla, ki se nikoli ne konča. Danijel je vstal, brez drame. Njegova senca je padla čez mizo in za trenutek objela Kumiko, kot bi se je želela še zadnjič dotakniti. Ko je odhajal, ni občutil tiste prazne bolečine, ki jo je nekoč nosil v prsih. Ni bilo obžalovanja. Čutil je olajšanje. In tisto, kar pride, ko nekdo razume, da ljubezni ni treba posedovati, da je nekaterim usojeno, da trajajo – v razumevanju, ne v dotiku. Praznina.
Toda ne kot primankljaj, temveč kot prostor, kraj, ki ga lahko človek napolni s pomenom, z mirnostjo, z novo zgodbo. Neznosna lahkost bivanja, je zapisal Kundera. Jin in jang, svetloba in senca, čaj in pepel.
(str. 152, 483-484)
![Naslovnica: Ime rože : [po romanu Umberta Eca Ime rože]](https://www.dobreknjige.si/wp-content/uploads/2026/05/Ime-roze-strip-naslovnica-1100-px-200x300.jpg)
