Leta

Žanravtobiografski roman, zgodovinski roman
Narodnostfrancoska književnost
Kraj in leto izidaRadovljica, 2010
Založba
Prevod Maida Alilović
Ključne besede Francoska zgodovina
Število strani

190

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Avtorica prek množice kulturno specifičnih elementov pričara svojevrsten vpogled v francosko družbo po 2. svetovni vojni vse do danes. Delo ni razdeljeno na poglavja – vlogo mejnikov igrajo fotografije in posnetki.
Junakinjini spomini nas potegnejo v vrtinec prizorov iz francoskega sveta in zgodovine, v nas obudijo pomembne mejnike in nas popeljejo od Stalinove smrti do Chiracove nesrečne ponovne izvolitve, od tranzistorja do predvajalnika MP3 in nenazadnje od črno-belih fotografij z zlatim obšitkom do videokasete in nepregledne množice digitalnih trenutkov, ujetih v trebuh računalnika. Obdobja povežejo s pesmimi, ljudi z načinom oblačenja, politiko s pomembnimi prelomnicami in generacije z družbenimi gibanji, pri čemer pripoved ves čas spreminja naravo iz zasebne v kolektivno.

“…Omejitev ni bilo več, novosti pa so prihajale v dovolj velikih presledkih, da smo jih sprejeli z veselim začudenjem, njihovo uporabnost smo ocenili in obravnavali v pogovorih. Dovolj jih je bilo za vse, kemični svinčniki Bic, šamponi v priročnih embalažah, linolej, kreme proti nezaželeni poraščenosti, neonske luči, mlečna čokolada z lešniki, kolo z motorjem in zobna pasta s klorofilom. Nikoli več nismo znova našli časa, ki smo ga prihranili z juhami iz vrečke, ekonom loncem in majonezo v tubi, namesto sveže hrane smo raje jedli konzervirano. Občudovali smo izume, ki so brisali stoletja dela in truda, nekatere pa smo črnili: pralni stroj naj bi obrabljal perilo, televizor škodoval očem, zaradi njega naj bi hodili spat ob neprimernih urah.” (str. 30-31)

“Sram je dekletom še kar grozil. Naš način oblačenja in ličenja je bil vedno zaznamovan z besedo pretirano: kratko, dolgo, izrezano, ozko, kričeče itn. Višina pet, družba, čas odhoda in prihoda domov, dno spodnjih hlačk vsak mesec, vse je bilo predmet splošnega nadzora družbe. Nič, ne inteligenca ne študij ne lepota niso odtehtali slabega slovesa dekleta, torej njene vrednosti na trgu porok – če spiš s fantom pred poroko, te ne bo nihče več hotel – to se je razumelo, slabše bi bilo le še najti nek izmeček moškega: invalida, bolnika ali še huje, ločenca. Mlade mamice so bile ničvredne, niso imele na kaj upati, razen na požrtvovalnost moškega, ki bi jih vzel kot blago z napako. Vse do poroke so se ljubezenske zgodbe odvijale pred očmi ter na milost in nemilost drugih.” (str. 55)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Leta.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 97
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 8
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 2

Dela avtorja