Castorp

V romanu spremljamo mladega Hansa Castorpa, ki iz Hamburga z ladjo odpotuje v Gdansk na študij ladjedelništva na tamkajšnjo politehniko. Hans je v otroštvu izgubil oba starša, odraščal je v premožni stričevi družini. Mlad študent je pozoren opazovalec, v medosebnih odnosih pa kontrolirano zadržan in previden, raje ima samotarske sprehode kot nemirno družbo vrstnikov. Gdansk odkriva s pozitivno naravnano mladostno radovednostjo, splošna življenjska vprašanja pogosto poskuša razumeti s pomočjo tehničnih zakonitosti in racionalne sistematičnosti.

Avtor svojega protagonista že na ladji postavi v družbo potnikov različnih narodnosti, na ulicah Gdanska in v podnajemniškem stanovanju Hans stopa v stik z Nemci, Poljaki, Kašubi, Rusi … V govorici prebivalcev z zanimanjem prisluhne različnim odtenkom, vplivom in sledem nemščine in njenih narečij, poljščine, kašubščine, francoščine, ruščine … natančno opazuje fiziognomijo ljudi. Počasi svoj krog raziskovanja razširi z Gdanska na izletniško priljubljen nekoliko odmaknjen kraj Sopot. In tu na hotelski terasi pri sosednji mizi prvič zagleda Njo – mlado žensko slovanskih potez in francoske govorice, v družbi mladega moškega. Castorpov svet se postopoma razdeli med prej in potem, njegove poti nenadoma večkrat nepričakovano prekriža zanimiva neznanka. Njena podoba se vse pogosteje vriva v Hansove misli, sanje, budna sanjarjenja. Sistemi vsakdana, s katerimi je študent vzdrževal svoj dušni mir in funkcionalnost, začnejo nevarno razpadati. Bo mladega študenta iz krize izvlekel zdravnik, pristaš sveže popularne Freudove psihoanalize in poznavalec psihiatričnih metod francoskega doktorja Charcota? Bo njegova zaljubljenost navdihujoča ali pogubna? Mu bo uspelo zaključiti študij? Bo ostal v Gdansku ali se bo vrnil v Hamburg?

Privlačnost romana ustvarja tekoč preplet zanimivega protagonista, postavljenega v večkulturen z zgodovino bogat kraj, v večinoma 1. desetletju 20. stoletja. Hans je bruc, ki se zaljubi v starejšo vezano žensko, kljub mladosti že osirotel, prišlek od zunaj in literarno medbesedilno povezan s Hansom Castorpom iz Čarobne gore Thomasa Manna (delo je neke vrste predzgodba Čarobne gore). Smo v Gdansku, ko je ta še bil Danzig Kraljevine Prusije znotraj Nemškega cesarstva, v večkulturnem mestu, kjer pod samo na videz mirnim površjem tli mednacionalna nestrpnost. Čas zaznamuje razmah znanosti, v romanu predvsem psihoanalize in tehnike. Tudi tokrat je Pawel Huelle ustvaril besedni spomenik rodnemu Gdansku, v delu ne manjka omemb posameznih ulic, lokacij in posebnosti mesta, tudi omemba someščana Arthurja Schopenhauerja in njegove rojstne hiše. Pripoved popestrijo odlomki nadčutnega (sanje, bolezensko stanje, videnja, omama …) in avtorjevo večkratno neposredno nagovarjanje bralca. Vsekakor roman, ki je zaradi spajanja realnega zgodovinskega ozadja, elementov razvojnega romana, pečata ljubezenske zgodbe, opisov ležernega počitnikovanja in gurmanskih užitkov, prisotnosti detektiva in umorov, skrivnostnih identitet literarnih oseb, nostalgičnih Hansovih spominov na otroštvo, s humorjem začinjenih dialogov, neprespane noči z Effi Briest in drugih zanimivih detajlov lahko zelo vabljiv in zanimiv za marsikaterega bralca in bralko.

Spremno besedo k romanu je napisala Jasmina Šuler Galos.

V slovenščino so trenutno poleg predstavljenega romana prevedena avtorjeva dela David Weiser, Mercedes-Benz: iz pisem Hrabalu, Zadnja večerja in Srebrni dež.