Cantervilski duh

V Cantervilskem dvorcu že stoletja straši in kljub globokemu spoštovanju, ki ga ima angleška aristokracija do svoje tradicije, se lord Canterville odloči prodati družinsko dediščino, skupaj z zloveščo prisotnostjo duha. Kupec je ameriški poslanik, praktičen možakar s prav tako praktično družino. Idilična vožnja družine na kupljeno posestvo se po opazovanju dehteče narave zaključi pred z oblaki obdanim dvorcem, ki ga preletava jata vran. Bralec lahko začne zadrževati dih in pričakovati najhujše, a na zmeraj bolj srhljive pojave se z vsemi žavbami namazana družina ne ozira. Wilde preprosto zgodbo z romantičnimi elementi umetelno preplete s hudomušnostjo in zbadljivostjo, tako do dostojnosti in teatraličnosti rojakov, kot do arogance in šibke kulturne dediščine Američanov, ki jim je “dandanes skupno prav vse, razen seveda jezika”.