Canaima

Žanreksotični roman
Narodnostvenezuelska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 1997
Založba
Ključne besede Potovanja, Pragozd, Legende
Prevod Vesna Velkovrh-Bukilica
Število strani

252

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Nenehno popotovanje v neznano

Rómulo Gallegos, predstavnik kreolizma v Latinski Ameriki, je z romanom Canaima dosegel vrhunec svojega ustvarjanja. Roman je značilen primer regionalizma, osrednji motiv pa je nenehno potovanje, podkrepljeno s številnimi epizodami. Sestavljen je iz 19 poglavij, razdeljenih na 3 podpoglavja, ki prikazujejo dejanja junakov. Glavnega akterja romana Marcosa Vargasa nekega dne kot dečka začarajo legende in zgodbe Canaime, duha pragozda. Posledično se z enaindvajsetimi leti poda na pustolovščino v venezuelsko divjino. Več kot desetletje živi v gozdu, se privadi gozdnega načina življenja, se celo poroči z eno izmed domorodk ter svojega sina pošlje nazaj v civilizacijo, v Caracas. Tam naj bi spoznal civilizirano življenje … Rómulo Gallegos je danes eden pomembnejših venezuelskih pisateljev, roman Canaima pa je bil v Venezueli celo prepovedan.

“Dež ga je bičal po obrazu, vse njegovo telo je bilo čer, ob katero so butali valovi silnih voda, veter mu je pihal v pljuča dih pobesnelega sveta, blisk ga je oblačil v sijajno opravo. Strela si ga je približala, mu dala vdihniti duh zraka in ga ovila v razvnemajoči obstret svojega toka, in v apoteozi njenega presilnega treska so vsenaokrog padala drevesa gnilih ali okrnjenih korenin, pač pa so po drhtečih, mokro razbičanih tleh neomajno enakomerno stopali njegovi čvrsti podplati. Bil je samotni prebivalec sveta, ki so ga pretresali porodni krči stvariteljskih prepadov, in s krepkim ponosom novega najditelja samega sebe je vstal njegov prostodušni glas sredi veličastnega hrumenja.” (str. 177)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Canaima.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 3
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0