Aleja Viktorja Bubnja

Žanrkratka zgodba
Narodnostsrbska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2016
Založba
Prevod Tomaž Gerdina
Ključne besede Spomini
Število strani

237

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Opisovanje človeške neumnosti

Aleja Viktorja Bubnja ni jugonostalgična knjiga. Morda je nekoliko nostalgična, ampak temu se besedila, ki temeljijo na avtorjevih spominih, le ne morejo v celoti izogniti in za kaj takšnega niti ni pametnega razloga. Aleja Viktorja Bubnja srbskega pisatelja in kolumnista Teofila Pančića je predvsem knjiga o človeški neumnosti. Seveda je vsebina locirana na območje bivše skupne države in prav tako je zamejena s časom, ki ustreza njenim zadnjim letom, samemu razpadu, vojni ter usodi držav, ki so iz nje nastale, ampak ne morem se znebiti občutka, da ta polpretekla zgodovina stopi v ospredje le tedaj, kadar je povezana izključno s človeško neumnostjo in nje posledicami. Če bi lahko zanemarili prostor in čas, s katerima je avtor (logično) determiniran, bi verjetno ne bilo napak, če bi zatrdili, da ta knjiga govori o kdajkoli, kjerkoli in komerkoli, a ker tega ne zmoremo, se moramo sprijazniti, da je ogledalo, ki ga avtor postavlja, namenjeno predvsem nam. Tukaj, zdaj in še malce nazaj, a ne dlje, kot v bližnjo preteklost. In Pančić to počne umetelno, v sofisticiranem in izbranem jeziku in tudi zaradi tega je Aleja Viktorja Bubnja vrhunski bralni užitek!

Glej tudi:

“Čakaj malo, sem rekel Priština? Da, morda se boste spomnili: to je bilo mesto, o katerem smo čebljali, da je glavno mesto neki Avtonomni Pokrajini, zdaj pa prebiva z nami le še v vremenski napovedi na državnih televizijah, da se le ve, da je za nas uradno in brezprizivno na poseben način povezano z nami in mi z njim, pa čeprav le tako, virtualno. Kjer menda ne more niti deževati niti snežiti, če mi prej tega ne overimo na hidrometeorološkem zavodu. In tudi če tam so padavine, mi tega ne priznamo, so nekakšne kvazipadavine, povsem ilegalne, povsem enostranske.” (str. 165)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Aleja Viktorja Bubnja.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 6
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 5
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0