12.000 kilometrov greha

Žanrspomini, potopisni roman, potopis
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaPleterje, 2019
Založba
Ključne besede Pustolovščine, Kolesarjenje, Ekstremni športi
Število strani

190

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Bernarda Jurič je spomladi 2018 v 27 dneh prekolesarila 5.500 kilometrov od Pertha na zahodni do Sydneya na vzhodni obali Avstralije. Ker ji to ni bilo zadosti, se je jeseni vrnila in se kot prva in edina ženska doslej, udeležila posamične kolesarske dirke od severa do juga avstralske neskončnosti. 6200 kilometrov dežele kengurujev je premagala v 34 dneh. Tako je tudi prva na svetu, ki ji je uspelo v enem kolesarskem letu prevoziti obe poti brez spremljevalne ekipe in v ekstremnih razmerah. Večino časa je bila v coni digitalne tišine, brez mobilnega signala, s pomočjo katerega bi lahko poklicala na pomoč. V vročem pesku je videla odtise dolgih in debelih kač, ki bi jih lahko primerjala z debelino gasilske cevi. Med vrtenjem pedal po razgretem asfaltu, si je kot mantro ponavljala PIN številko kreditne kartice, s katero si je lahko privoščila sladoled na bencinskih črpalkah vsakih nekaj sto kilometrov. Spanje v postelji je bil pravi luksuz. Ta čas, ko so se ji sušile ene in edine kolesarske hlače, si je v mestih zavita v brisačo poiskala hrano. Odrgnine tam spodaj je niso ustavile. Dežela tam spodaj jo privlači kot magnet in verjetno tam še ni rekla zadnje besede.

Sama, končno me nihče več ne nadzira. Ustavlja me divjanje vetra, občutek imam, da me hoče pretrgati na dvoje. Tako kot je Kravelj hudiča presekal na dva kosa. Tudi jaz sem zdaj v dveh kosih, telo (na srečo v enem kosu) je tukaj, misli pa so drugje, med njimi ni povezave. Ustavim se. Stopim s kolesa. Okrog poldneva bo. Sonce žge in pod pravim kotom pregreva moje telo. Hodim in potiskam Ozija, v glavi pa mi divja. Brbnončice si želijo nekaj osvežilnega, požirek hladne vode, košček svežega sadja. Praznina, kamor seže pogled, samo goreča cesta. Satelit se je izgubil. Popolna digitalna tišina.

(str. 149)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige 12.000 kilometrov greha.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 8
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2

Morda vam bo všeč tudi