Evforija : 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja

Žanrpotopis, potopisni roman, spomini
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2019
Založba
Ključne besede Ekstremni športi, Hoja, Mladostniki, Pohodništvo, Samospoznavanje, Tek, Vzdržljivostni tek
Število strani

304

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

10-11 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Evforija ni tek. Tudi tekma ni. Je srečanje. S samim seboj in tistim, ki je zadaj.

Ultra preizkušnjo telesa in duha, Evforijo vrhov, so si v Andori domislili šele leta 2017. Petra Vladimirov (Cici) jo je enkrat pozimi povsem slučajno zasledila na spletu in sporočila prijateljici Žani (Mucki), da se je bosta lotili še istega poletja. Lotili se bosta kar najdaljše razdalje – 233 kilometrov. Premagati bo potrebno 20.000 metrov vzpona in prav toliko spusta in splezati na 37 vrhov, višjih od 2500 metrov. Pet od teh jih je višje od 2900 metrov. Pot za povrh niti ni označena, ampak jo je potebno najti s pomočjo GPS-naprave. Petrina in Muckina prva Evforija se je zaključila že po petih urah. Po pobočju se je privalila skala, ki jo je sprožil nekdo nad njima in rentgen je pokazal zlom mečnice. Sledila je mukotrpna rehabilitacija, med katero Petro ni prevevala evforija, torej pretirano dobro počutje in razpoloženje. Ob novem letu, ko se kujejo načrti za prihodnje leto, je bila noga še vsa trda in otopela, ampak julija je ekipa „Cici in Mucki“ ponovno stala na startu andorske Evforije. Že pet let zapovrstjo julija stojijo mulci Vzgojnega zavoda Kranj, kjer Petra dela kot vzgojiteljica, na startu pohoda Alpe – Adria. Približno 180 kilometrov jih loči do cilja v Piranu. V Evforiji se prepletata obe zgodbi. Vsi udeleženci obeh preizkušenj gredo skozi lastno nemoč in samopotrjevanje. In kot pravi avtorica: „Cilj je poslednje dejanje v nizu mnogih, prazno samo po sebi. Z vso veličino ga napolni opravljena pot“.

Glej tudi:

Nad odcepom, ki smo ga zgrešili, se je dvigovala nova strmina. Postalo mi je slabo. Sesedla sem se na skalo, zaprla oči in izginila. Mucki je najbrž dejanje označila kot nastop kraljice teatra in brez besed odšla naprej, ko sem bila jaz prepričana, da umiram. Spraševala sem se edino, če obstajajo kakšni svarilni namigi in orientacijska znamenja, ki dajejo vedeti, kako daleč je raj (kajti pekel je tole tukaj), ali nemara smrt nastopi v trenutku in ti ne uspe niti pomahati prijatelju. Mogoče sem šele čisto na začetku tunela, lahko pa, da sem tudi precej pri koncu, in Mucki nekje spredaj, na vrhu vzpetine, si je lepo kar sama kriva, da ne bo več časa za slovo.
(str. 236)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Evforija : 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 45
Komentarji: 0
Število ocen: 4
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3