José Maria De Eça De Queirós

Zločin očeta Amara

Ljubljana, Beletrina, 2021

Št. strani: 496 str.

Zbirka: Klasična Beletrina
Žanr: družbenokritični roman

Narodnost: portugalska književnost

Oče Amaro že v otroških letih postane sirota in kasneje duhovnik na željo svojih ženskih sorodnic. Že v času študija spoznava, da je meseno poželenje v njem zelo prisotno. Telo umirja na različne načine, na skrivaj opazuje ženske, kadi, večkrat zboli. Ker je razvajen, nevajen dela, si uredi prijetno, duhovniško službo v portugalskem mestu Leirio. Zgodba se dogaja v 19. stoletju, za časa francoske revolucije. Tamkajšnja duhovščina ga nastani pri lastnici penziona, kjer se redno srečujejo, opravljajo, pretresajo dogodke. Tu živi tudi njena poželjiva hči Amelía, ki je tik pred poroko oz. je že naveličano navajena na prisotnost svobodomiselnega uradnika, Joaoma Eduarda. Ko spozna očeta Amara, ima oči samo zanj. 500 strani se hitro in lahkotno prebira, do več kot polovice knjige se nakazuje ljubezenska zgodba, kasneje smo spričo slikanja pokvarjenosti duhovščine in človeške narave, deležni kar nekaj (mogoče) presenetljivih ali, bolje rečeno, realističnih preobratov. Amaro se na začetku svojih občutkov prestraši, zato se preseli v drugo hišo, še vedno pa se duhovniška družba srečuje v gostišču in zato redno videva Amélio. Iz bežnih pogledov, dotikov se rojeva nekaj več, zato družbo in zaljubljenca besni zaročenec očrni v lokalnem časopisu. S tem si nakoplje srd duhovniške mafije in prične se maščevanje. Oče Amaro, opogumljen s spoznanjem moči, ki jo imajo duhovniki v družbi, politiki, pri ženskah in v morali, postopno, a odločno tone v nekakšno brezčutnost do vsega, kar je prav. Pri tem mu spolni nagon ne pomaga. Amélia sicer prostovoljno sodeluje pri vseh zarotah in strastnih srečanjih z Amarom, a zaplete se, ko ona jasneje izrazi svoje potrebe, še bolj, ko zanosi. Roman je izšel v zbirki "Beletrinini klasiki", gre za tekst, ki je preživel že skoraj dve stoletji, bil tudi filmsko uprizorjen, prejel Oskarja. Dvojnost, šibkost in pokvarjenost človekove narave v preobleki duhovniške čistosti in morale zveni groteskneje. Ob branju se boste večkrat nasmejali, parodije in sarkazma ne manjka, nekaj čtiva se najde tudi za žgečkljivce.

Odlomek iz knjige

Povej mi, Kristusov duhovnik, kam hočeš zvleči brezmadežno devico? Jo hočeš zvleči v blatišče greha? Kaj delaš sredi te spoštovanja vredne družine? Zakaj hodiš okoli svojega plena kot jastreb okoli nedolžne golobice? Nazaj, bogokletnež! Šepečeš ji zapeljive besede, da bi jo odvrnil od častne poti; na nesrečo in na vdovstvo obsojaš dostojnega mladeniča, ki ji hoče ponuditi svojo delovno dlan, pripravljaš ji strašno prihodnost, polno solza. In le zakaj vse to? Da bi zadostil izkrivljenim vzgibom svoje grešne pohote! …«
– Kako sramotno!

Ključne besede: POKVARJENA DUHOVŠČINA, KLERIKALIZACIJA, ZLORABE V CERKVI, CERKVENE OSEBE, LJUBEZEN, RAZOČARANJE, LOČITEV, ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE


Prispeval/-a: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 1.1.2022 20:58:38
Zadnja sprememba: 27.11.2023 13:30:44
Število ogledov: 906

• facebook
• twitter
• linkedin