Krasni dnevi

Žanrdružbeni roman
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2021
Založba
Ključne besede Družinski odnosi, Umetnost, Preteklost, Demenca, Starost, Odnosi, Zgodovina, Kriminal, Razmerja, Ljubezen
Število strani

437

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

14-15 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Življenje je sladko

Zgodbo Krasnih dni si podajata predvsem dve perspektivi, med upokojencem in vdovcem Dušanom Šauto ter hčerko Lejo, dramaturginjo v »Urbanem teatru«, ki pripravlja uprizoritev Beckettovih Krasnih dni. Po vsem sodeč je bila vpletena v ljubimčevo družinsko tragedijo, ki že pričenja zasedati mesto v rumenem časopisju, zaplete pa se pravzaprav pri tem, da je Leja nedosegljiva tako kriminalistom kot očetu. Da bi lahko izvedel, kakšna je bila njena vloga in tudi kako ji lahko pomaga, se morata oče in hči spraviti z družinsko preteklostjo, ki ju drži v hladnih odnosih. Pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic se tudi z zadnjim romanom podaja na krhko področje medosebnih odnosov, vanj pa tokrat posega, ko so leta že dodobra nasula tiha razočaranja in sprijaznjenja s stanjem stvari, ki ljudi ohranja na varnih, a osamljenih razdaljah in je vsaka iskrica, četudi očitkov, bolj odrešujoča od ravnodušne sprijaznjenosti. Odlika pisatelja je, da se zdi domač tako v miselnem obzorju gospoda Šaute, urejenega, dobro naravnanega in praktičnega možakarja, ki pa se nekoliko ne zastopi na hčerkin miselni svet in odločitve, ki jih ubira v življenju, kot v Lejinem svetu “kulturniške estrade” in še vedno mladostnega izzivanja življenja. Preskakovanje med praktičnostjo in romantičnostjo, zadržanostjo in impulzivnostjo, vaškostjo in meščanskostjo deluje naravno, s pravim odmerkom pozornosti do obeh miselnih svetov in na drugi strani tudi ironije do glavnih akterjev.

“Samo ta prizemljitev – kako si gremo ljudje dejansko med sabo na živce, da so to realne taktike, da nista lutki … Meni je to všeč. Britanski teater tako dela: da odštekane, brutalne tekste predstavi kot čisto vsakdanje, domačne. Naši režiserji odštekane tekste radi še bolj potencirajo, da bi pokazali, da so oni še bolj ubrisani, še bolj avantgardni, če je treba … Britanci pa znajo iz metafizičnega narediti prijazno družinsko sceno. In meni je to všeč. Manj je vel. Tudi če je monument: da je domačen.
“Se pravi, jaz sem torej v tej igri tečna,” pravi Juhantova, ki ji vse skupaj še zmeraj nekako ni všeč. “In se mi trga.”
“Ti si več kot tečna,” pravi Kecman. “Zatečnarila si se v zemljo do guše.”
“Nisem rekla, da se ti trga,” pravi Leja. “Samo no, oklepaš se rutin, da te ne bi odneslo v nebo, da še ohraniš besede …”
Ko bi vsaj jaz to znala, pomisli Leja.” (str. 153-154)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Krasni dnevi.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 11
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1