Dobre knjige
4385 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Brezobrazne : zgodbe z notranje strani kože, v proznem zapisu in fotografijah
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Aleksandra Jelušič, Sandra Požun

Brezobrazne : zgodbe z notranje strani kože, v proznem zapisu in fotografijah

Pekel, Zavod Volosov hram, 2020

Št. strani: 123


Žanr: kratka zgodba

Narodnost: slovenska književnost

Telo in duša sta dva svetova

Odlična knjiga Brezobrazne je zbirka 24 kratkih zgodb. Vse govorijo o ženskah, njihovih stiskah, bolečinah, odvisnostih, travmah, o patoloških odnosih ... torej o vsem, o čemer neradi govorimo. Avtorica opisuje tako človekovo notranjost (duševnost) kot zunanjost (telo), ki nista zliti v eno. Zgodbe so napisane iskreno in doživeto in se bralca resnično dotaknejo. Vse so opremljene s črno-belimi fotografijami razgaljenih ženskih teles. Aleksandra Jelušič piše tudi knjige za otroke in mladino, uganke ter pesmi. Sandra Požun pa je večkrat nagrajena fotografinja, ki je prispevala odlične fotografije ženskih teles, pa ne tistih iz revij, temveč naravnih in vsakdanjih.



Odlomek iz knjige

»Sčasoma plitki rezi niso bili več dovolj. Koža je želela več, močneje, bolj drzno. Ugodila sem ji in rezala globlje. To so bile velike brazde, ki so navadno močno krvavele. Občutek je bil fantastičen. Kot bi za trenutek čutenja tega sveta napolnila mojo notranjost. Podobno je bilo samo še takrat, ko sem se do nezavesti napila. A se opitost ni mogla primerjati s tem. Rezanje je bilo več od vsega, kar sem poznala. Bolečina, pomešana s sladkostjo. Omotičnost in občutek vzhičenosti.«


»Očeta je v nekaj mesecih spremenila v bebca. Ko se je preselil nazaj, ni bilo nikoli več kot prej.
Mama se je do njega spremenila. On se je spremenil do mame. Te ženske si ni mogel izbiti iz glave.
Pil je toliko, da so mu razpadla jetra. Pa nič hudega. Moj oče si je vse to zaslužil.
Tudi vsi ti moški si zaslužijo. Na koncu so tam, kjer morajo biti. Pod mojimi nogami.
A le nekaj časa jim privoščim užitek. Nato jih prestopim in grem naprej.«


»V sebe sem basala domačo slivovo marmelado, s prsti grebla po margarini, jogurtih in po kozarcu kumaricami in vloženimi gobicami. Pojedla sem vse klobase in sir, ki sem ga hranila za zajtrk. Za konec sem zmazala še posušen paradižnik in kokosovo moko. Da o kruhu ne govorimo. Tako dolgo sem žrla, dokler se nisem onesvestila. To je bil blazen občutek polnosti, ki mi je povzročal nepopisno bolečino... Prst v prvo ni bil potreben. Dovolj je bilo že to, da sem se nagnila nad školjko in zavonjala vonj po postanem urinu... Ko se je telo spraznilo, je vame vstopala prijetna toplota. Kot bi se čistila in iz sebe praznila ves gnoj, ki se je nabral po kotičkih.



Cobiss povezava


Ključne besede: ŽENSKE, TELESA, DROGE, ODVISNOSTI, ZLORABA, AKT (UMETNOST), FOTOGRAFIJE, PATOLOGIJA


Prispeval/-a: Maja Car Marn, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 17.11.2021 15:30:00
Zadnja sprememba: 25.11.2021 10:29:49
Število ogledov: 338