skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Ni in naj tudi ne bo

Žanrkratka zgodba, novela
Narodnostmadžarska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2019
Založba
Zbirka Knjižna zbirka Beletrina
Prevod Marjanca Mihelič
Ključne besede Družine, Otroci in odrasli, Starši, Zloraba
Število strani

201

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Odsotni starši, muhasti otroci

Dogajalni prostor dvanajstih zgodb madžarske profesorice glasbe in pisateljice ni povsem razviden. Najverjetneje gre za okolje glavnega mesta, osebe pa so zamejene v svoja mala, družinska razmerja. Otroci, njihovi starši, stari starši, zakonski partnerji. Včasih eden izmed staršev je, drugega pa ni. Včasih so očetje avtoritativni, otroci pa zaradi tega prestrašeni in osamljeni. Očetje so glede družinskega življenja radi svobodnejši. Uteho si iščejo tam, kjer bi bilo bolje, da si je ne bi. Pri drugih ženskah, v alkoholu. Otroci, deklice ali dečki, tavajo, starši jih spolno in drugače zlorabljajo, čutijo se izločene iz družbe vrstnikov. Svet, kakor ga dojemajo starši, jim je tuj, izmikajo se mu. Njihova krstna imena so včasih predmet posmeha, lotevajo se jih težje bolezni. Mati iz prve zgodbe postane v zgodbi z naslovom Dejina smrt pokojnica, njen desetletni sin iz prve zgodbe je v tej zgodbi že odrasel moški. Tudi za osebe iz naslovne zgodbe se zdi, da so povezane s tema dvema, le da gre tokrat za usodo matere. Obe daljši pripovedi bi lahko razumeli tudi kot osnutka romanov, ki še nimata končne podobe in jima manjkajo vezni členi. Nenavadni so konci. Zadnji stavek (skoraj kot sprememba izida tekme v sodnikovem podaljšku) v vseh zgodbah spremeni bistvo in bralec je lahko šokiran. Pisateljica ga je prineslal okoli, da ne bi bral zgolj pasivno, za odmor. Prav v tem naj bi bilo po mnenju ocenjevalcev, ki so Edini Szvoren leta 2015 podelili Evropsko literarno nagrado, njeno mojstrstvo. Čeprav, resnici na ljubo, tudi ob zaključni poanti ne zaslutiš takoj, kaj je imela avtorica v mislih.
So pa vsaj okoliščine vsakodnevne. So odraz današnjega časa ter načina razmišljanja sodobnih mestnih ljudi, ne le na Madžarskem.

… Kadar moram priseči Materi, moram eno roko dvigniti, drugo pa položiti na srce. Materino srce bije močno in pravilno, ne tako kot moje. Ko naju je Papika zasačil, je zakričal: kaj počnete s tem otrokom, ste ob pamet? Zaloputnil je vrata za nama. Mati žalostno zmajuje z glavo in šepeta: človek nima prijatelja in naj ga tudi nima. Ona je moja najboljša prijateljica, zdaj brblja že bolj veselo, z njo se lahko vse pomenim. Druge ne potrebujem, samo njo. Ni namreč daleč čas, ko bodo medeno sladke prijateljice iz šole nenadoma pokazale zobe in uporabile naše najbolj intimne skrivnosti kot orožje proti nam. Prijateljice prodajo svojo pa tudi našo dušo za sladoled.

Ni in naj tudi ne bo, str. 41 – 42.


Divjega krapa so prinesli zveličavni od ponosa. Celo pozvonili so, čeprav drugače nimajo te navade. Kot bi v vseh oceanih sveta živela edino ta riba, oni pa so jo zdaj ujeli. Komaj so se zrinili skozi vrata, tako so bili ponosni. Zrkla njihovih oči so bila kot ikre: drobna, svetla, strah te je, da bodo kar izginila. Česa sem se sploh kdaj tako veselila? Mejduš, noga si pa le obrišite. Ne pravim, da nisem obsedena s čistočo, ker pač sem. Vprašali so me, kaj sem počela, medtem ko so oni lovili ribe, a se nisem spomnila. Preveč sem zalila nizke vrtnice.

Divji krap, str. 151

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Ni in naj tudi ne bo.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 69
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi