Dobre knjige
4381 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Za kaj se splača živeti : elementi materialistične filozofije
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Robert Pfaller

Za kaj se splača živeti : elementi materialistične filozofije

Ljubljana, Institutum Studiorum Humanitatis, 2020

Št. strani: 281


Prevod: Ana Monika Habjan
Spremna Študija: Simon Hajdini


Zbirka: Studia humanitatis
Žanr: družboslovna razprava

Narodnost: avstrijska književnost

Robert Pfaller (roj. 1962) je avstrijski filozof, dobro znan tudi v slovenskem prostoru, saj tesno sodeluje z lacanovskim krogom iz Ljubljane. V svetovnem merilu je najbolj prepoznan po pojmu “interpasivnost”, ki predstavlja delegiranje lastnega užitka na druge osebe, živali ali predmete. V pričujočem delu je ta fenomen podrobneje osvetljen. Za začetek svojih izpeljav postavi trditev, da postmoderni, povsod ponavljajoči se refren “Be yourself” posameznike pripravi do tega, da vse kar je njihovemu jazu tujega odklonijo, s tem pa je ustoličena kultura individualnega narcizma. Za takšne posameznike je značilno odklanjanje malih vedrih trenutkov razpuščenosti in prekrškov, njihova življenja so čistunstvo vsega zdravega in korektnega. Za obsedenost s tiranstvom popolnosti se posamezniki ne odločajo sami, ampak jih tako usmerja spretno zakrinkan neoliberalni interes s ciljem ideološkega preoblikovanja. Tako začnemo najpreprostejše vire svojih užitkov (npr. hrana, pijača, erotika) zavračati in posledično razvijati zasvojenosti z vedno novimi potrebami, sfabriciranimi s strani industrije zabave. Svoje trditve Pfaller teoretično podkrepi z izvajanji iz misli starogrških stoikov, Kanta, Hegla, Nietzcheja, Freuda in številnih drugih. Podrobneje se ukvarja s pojmi kot so sram, zavist, odgovornost, simpatiziranje z neuspehom in šibkostjo, izguba jasnih vizij ... Pripeljati nazaj v družbene strukture ekscesno praznično razsežnost nedela, razvedrila in užitka in to na način, ki velja za nezdravega in neekonomičnega, je po njegovem mnenju pot, ki vodi iz nevrotične družbene situacije. Kot kritični mislec pa na koncu dodaja, da je sama vrednost njegovih trditev, ki segajo onkraj tega kar danes velja za samoumevno, morda največja takrat, ko s tem, da je nekaj za trdno postavljeno, lahko postane predmet diskusije s stališča nasprotnega pola.



Odlomek iz knjige

To bi lahko veljalo tudi za skrbno oblikovano kuharsko knjigo, ki je trenutno tako rekoč dediščina klasičnega meščanskega tihožitja. Mar nakup tovrstne kuharske knjige dejansko pomeni, da smo se lotili nove prostočasne dejavnosti in da nameravamo odslej več časa preživeti v kuhinji? Ali pa je zadeva morda ravno obratna - je kuharska knjiga mogoče zgolj hrepeneči, simbolni nadomestek za polje izkustev, ki smo ga nepovratno izgubili ker zaradi vse bolj napornega poklicnega življenja jemo le še na hitro, bodisi doma nekaj hladnega oziroma vnaprej pripravljenega bodisi samo še v restavraciji? Blago in prakse kulturnega kapitalizma tako vsebujejo neko interpasivno razsežnost: ne služijo temu, da bi užitke prinašali, temveč temu, da jih s punktualnimi simbolnimi zamenjavami nadomeščajo.

(str. 258)

Cobiss povezava

Glej tudi

link rtvslo.si


Ključne besede: INTERPASIVNOST, UŽITEK, ASKEZA, INDIVIDUALIZEM, VSAKDANJE ŽIVLJENJE, NEOLIBERALIZEM


Prispeval/-a: Jana Maja Valentinčič, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 22.10.2021 13:08:42
Zadnja sprememba: 7.4.2022 10:57:47
Število ogledov: 351