Svobodna : odraščanje na koncu zgodovine

Žanravtobiografski roman
Narodnostalbanska književnost, angleška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2024
Založba
Prevod Sanda Šukarov
Ključne besede 20. stoletje, Dekleta, Intelektualci, Politično preganjanje, Tranzicija, Politične razmere, Komunizem, Politično nasilje, Socializem, Albanija, Odraščanje, življenjske zgodbe, Družine, Politična vzgoja, Vsakdanje življenje
Število strani

301

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

10-11 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

»Vse je bilo tako, kot je bilo, potem pa je naenkrat postalo drugače.«

Delo je čudovit preplet osebne družinske zgodbe in državne zgodovine. Zgodba je prvoosebna pripoved avtorice o odraščanju v Albaniji, v času po padcu berlinskega zidu in razpadu velike ruske države, v obdobju po letu 1990, ko je val družbenih sprememb zajel tudi Albanijo in sprožil padec komunizma. V pripoved vstopimo na dan demonstracij, skozi doživljanje takrat 11-letne deklice. Ona sama je produkt državne vzgoje, ki jo pooseblja režimu predana učiteljica Flora, njena družina pa je politično oporečna in zaznamovana z zgodovino. Vir politične obremenjenosti družine je avtoričin praded (Xhafer Ypi, vodja albanske ljudske stranke, v obdobju 1920-1925 je pokrival različne ministrske funkcije, leta 1922 je bil predsednik vlade, na oblasti tudi pod vladavino kralja Zoguja (1928-1939), za komunistični režim izdajalec naroda). Avtoričinemu očetu je režim preprečil študij matematike, mama izhaja iz družine bogatejših podjetnikov, ki jim je bilo z nacionalizacijo odvzeto premoženje, babica po očetovi strani, s katero živijo, je nečakinja turškega paše iz Soluna, kjer je obiskovala elitne francoske šole.

Lea torej odrašča v družini brez »prave biografije«, življenje znotraj zidov naše hiše in zunaj njih – v resnici ni bilo eno življenje, ampak sta bili dve. (str. 35). Politično preteklost družine so odraščajoči Lei prikrivali, razodela se ji je šele sčasoma. Pripoved je razdeljena na dva dela: v prvem spremljamo Leo skozi otroštvo, drugi del pa pripoveduje o njenem odraščanju in o politično spremenjeni Albaniji. Politične spremembe je vsaka generacija doživljala po svoje, ob večjem občutku svobode so prinašale tudi politične nemire, masovno izseljevanje ljudi (pogosto z nesrečnim koncem), državljansko vojno leta 1997, kaos in številne intimne travme, ki niso bile prihranjene niti avtoričini družini.

Pripoved je zelo doživeta in polna utrinkov iz sočasnega sveta (spremljanje košarke ali Čebelice Maje na jugoslovanski televiziji, sledenje italijanskemu nogometu, lovljenje italijanskih popevk na radiu, radovednost do turistov, pločevinke kokakole kot simbol zahoda …), pripoved popestrijo tudi zrnca humorja. Bralci generacij, ki smo doživeli razpad Jugoslavije in ustanovitev nove države, bomo z dogajanjem v knjigi lahko našli številne podobnosti.

Avtorica je po maturi zapustila Albanijo, v Rimu je na univerzi »La Sapienza« doktorirala iz filozofije in književnosti, bila je gostujoča profesorica na več univerzah, trenutno živi v Londonu, kjer predava politično filozofijo na London School of Economics and Political Sciences. Je sourednica revije Political Philosophy, piše za časopisa The Guardian in Financial Times.

V naslednjih dneh je bila ustanovljena prva opozicijska stranka in moji starši so razkrili resnico, svojo resnico. Povedali so mi, da je bila naša država skoraj pol stoletja zapor na prostem, da so bile univerze, ki so tako obsedale mojo družino, v resnici vzgojno-izobraževalne ustanove, a posebne vrste. Kadar so omenjali, da je kdo od sorodnikov diplomiral, je to pomenilo, da so ga izpustili iz zapora. Da je diploma pomenila prestano kazen. Da so začetnice univerzitetnih mest pomenile začetnice posameznih zaporov: B. je bil Burrel, M. Maliq, S. Spaç. Da so različne študijske smeri pomenile različne uradne obtožnice: študij mednarodnih odnosov je pomenil, da si bil obtožen veleizdaje, študij književnosti je bil za »agitacijo in propagando«, diplomo iz ekonomije pa si si prislužil za manjši delikt, kot je »skrivanje zlata«. Študentje, ki so postali učitelji, so bili nekdanji zaporniki, ki so postali vohuni, kot naš sorodnik Ahmed in njegova pokojna žena Sonja. Strog profesor je bil uradnik, ki je povzročil smrt mnogih, na primer Haki, s katerim se je moj dedek rokoval, potem ko je odslužil svojo kazen. Če je bil kdo odličen študent, je to pomenilo, da je bila njegova kazen kratka in razmeroma neboleča. Izključitev pa je pomenila smrtno kazen. Če je kdo študij prostovoljno opustil, kar je storil dedkov najboljši prijatelj iz Pariza, je to pomenilo, da je naredil samomor.

(str. 134)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Svobodna : odraščanje na koncu zgodovine.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(1)

Napiši komentar

Ogledi: 239
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 4

Morda vam bo všeč tudi