| Žanr | mladinska povest |
| Narodnost | nizozemska literatura |
| Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2007 |
| Založba | Miš |
| Zbirka |
Zorenja |
| Ključne besede | Očetje in hčere, Smrt, Strah, Verjetnost, Vojna |
Prevod dela: Een kleine kans.
Vojna, vojaki, ubijanje, smrt – strašljive besede, ki vzbujajo grozo. Vsem, no skoraj vsem. Eni odrasli se »igrajo« vojne. V njihovih »igrah« trpijo tudi otroci. Grozo ponesejo v svoj svet razumevanja in predstav. Vedo, da je vojna nekaj slabega, nekaj, čemur bi se prav vsak moral izogniti. In zakaj potem odrasli »delajo« vojne, gredo na vojna območja, se bojujejo, ko pa je vojna nekaj slabega? V zgodbici je ujeto razmišljanje male deklice Kike. Njen očka je zdravnik, ki rešuje življenja na vojnem območju in nekega dne se ne javi na telefon.
Objavljeno: 28.10.2021 12:54:18
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:47:36
Pa vseeno bi raje videla, da bi oče ostal doma. Lahko bi ga zadela zablodela krogla. Zablodele krogle so hujše od vojakov. Počnejo, kar se jim zahoče. Letijo po zraku in nihče jih še opazi ne.
“Zablodele krogle ne obstajajo,” mi je rekel oče.
“Obstajajo,” sem rekla.
“Ne skrbi,” je pripomnil. “Še nikoli nisem nobene videl.”
“Ko jo vidiš, je že prepozno,” sem dejala. str.7
