Dobre knjige
4078 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Napol morilke
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,5
Št. ocen:2









Jedrt Lapuh Maležič

Napol morilke

Novo mesto, Goga, 2021

Št. strani: 233


Spremna beseda: Marijan Rupert


Zbirka: Literarna zbirka Goga
Žanr: zgodovinski roman

Narodnost: slovenska književnost

"Vsaka sovražnost se začne z nevednostjo." (st. 84)

Roman zajame obdobje med obema vojnama, od leta 1920 do leta 1940, dogajalni prostor pa se seli iz Trsta, čez Istro in se ustavi v Mariboru. Marina pred maminim tepežem in z versko gorečnostjo podprtimi sodbami uide v objem prvega mladeniča, ki je prijazen z njo, zanosi in se z njim poroči. Njenega Antona pa bolj kot družinsko življenje zanima politični aktivizem, kmalu jo zapusti. Marina se s hčerko preseli nazaj k mami. V ozadju se prebujajo italijanski fašisti in sosedje začnejo družino Slovenk šikanirati. Začne se njihov beg, najprej k žlahti v Istro, po nekaj letih pa še v Maribor, kjer bo spet politično zavrelo. Izjemno bogat roman, tako po sporočilni kot po izrazni moči. Med drugim govori o (ne)zmožnosti preseganja travme in družinskih vzorcev, o begunstvu različnih vrst, ki s sabo vedno pripelje tudi tujost, pred sabo in pred drugimi; o sovraštvu in ljubezni, o tem, kaj ju hrani in kaj napajata.



Odlomek iz knjige

Nona je tokrat sprva suho stiskala že tako tanke ustnice, da so pobledele. Marina je samo čakala, od kod bo najprej priletelo. Nato se je nona, ne da bi izustila besedico, približala hčerinemu obrazu, ga pobožala s suhljato roko, ga zajela v dlani in Marino, vso zaprepaščeno, tesno objela.
Trenutek, ko je nona hčerko stisnila k sebi in tako neverjetno glasno molčala, je Marinina lica razmočil huje od ta največje skrinje, polne posteljnine in čipkastih prtov, ki so jo morale Zanutove ženske naslednjega jutra v najhujšem nalivu pustiti samevati na železniški postaji.

(str. 64-65)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla
link Goga


Ključne besede: SLOVENKE, FAŠIZEM, 1920-1925, MATERE IN HČERE, FAŠIZEM, BEGUNKE, ISTRA, 1925-1928, MARIBOR, 1929-1940


Prispeval/-a: Ksenja Grešak, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 31.8.2021 8:05:49
Zadnja sprememba: 24.9.2021 11:06:28
Število ogledov: 292