Dobre knjige
3820 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Tržačani : zgodbe o ljudeh, iz katerih je zraslo mesto ob morju, oni pa so morali v širni svet ---
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Marija Vojskovič

Tržačani : zgodbe o ljudeh, iz katerih je zraslo mesto ob morju, oni pa so morali v širni svet ---

Trst, Založništvo tržaškega tiska, 1986

Št. strani: 135


Žanr: kratka zgodba

Narodnost: slovenska književnost

"Mati se je nasmehnila. Njena pripoved, je bila pri kraju. Jaz pa sem ju še spremljala z Opčin dol po Scalasanti in naprej na Ponterosso, in sem ju videla, kako se ob sunkih burje zibljeta s svojima plenirjema na glavah ... (str. 32)

Marija Vojskovič je bila rojena 1915 v Ljubljani, kamor je družina sledila očetu železničarju. Zaposlila se je na davčni upravi. Objavljala je v znanih in manj znanih literarnih in neliterarnih revijah. Kratke zgodbe, ki nam jih predstavlja v morda komu že starejši knjižici, je izbor zgodb, vinjet, ki opisujejo značaje in prizore iz življenja v Trstu ob začetku dvajsetega stoletja. Pogovorni jezik in narečje, izkušnje takšne in drugačne orisujejo življenjske vrednote in vedenjske značilnosti takratnih tržaških prebivalcev. Knjiga predstavlja "arhivsko vrednost v tuje kraje priseljenega človeka, ki je v novem okolju izpostavljen odtujitvenim procesom," kot pravi Marko Kravos v spremni besedi. Avtorica opisuje življenje in vzdušje med nižjimi plastmi tržaškega prebivalstva, kar nedvomno kaže drugačno podobo od tiste vodilnih slojev v mestu. Gre za pričevalsko in dokumentarno knjigo, ki bo ljuba vsem, ki so na kakršen koli način povezani s Trstom.



Odlomek iz knjige

Zdaj vem, kaj je bolezen, Francika, je govoril s strtim glasom. Ni hodil več delat. Po štiridesetih letih je ostal doma. Brez pokojnine. Kadar je najstarejši Ferdinand, polagal svojo plačo na mizo, se je nono obračal vstran. Nekega sončnega popoldneva, medtem ko je presejeval solatno seme, se je sredi kuhinje zgrudil in umrl. Ferdinandu je zapustil domačo hišo in vinograd, ostalim trem otrokom pa vsakemu kos zemljišča. Na njem naj si postavijo hiše. Tako je dal zapisati v testament. Nona Francika je umrla, ko je rak v njenem telesu opravil svoje delo.

(str. 46)

Cobiss povezava


Ključne besede: IZSELJENCI, NAVADE, OBIČAJI, KARAKTER


Prispeval/-a: Patricija Dodič , Kosovelova knjižnica Sežana
Objavljeno: 16.2.2021 14:09:31
Zadnja sprememba: 16.2.2021 14:09:31
Število ogledov: 116