Dobre knjige
3820 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Etiopija : dežela tisočerih čudes Očem prijazna knjiga
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Bogomil Ferfila

Etiopija : dežela tisočerih čudes

Ljubljana, Littera Picta, 2011

Št. strani: 211


Žanr: potopis, poljudnoznanstvena knjiga

Narodnost: slovenska književnost

Najlepša afriška država

Etiopija je ena največjih držav v Afriki. Ponaša se s tisočletno zgodovino, bogato kulturno dediščino, gradovi, cerkvami, mošejami, spomeniki. Narava je razgibana, gore so visoke tudi čez 4500 metrov, puščava Danakil pa leži 100 metrov pod gladino morja. V Etiopiji živi več kot 80 etničnih skupin, ki govorijo kakih 200 različnih jezikov. Avtor se predstavitve te dežele loti temeljito in širokopotezno. Etiopijo vtke v širši geografski, zgodovinski in kulturni prostor. Poveže jo s starim Egiptom, kraljestvi v Nubiji, Gani in Maliju, Dahomeju, Nigeriji, Kongu in v drugih predelih prostrane Afrike. Obdela migracijske tokove v preteklosti, pojasnjuje različne kulturne vplive. Prvemu delu knjige sledi potopisni del, kjer avtor opisuje svoje potovanje po Etiopiji. Opiše prestolnico Adis Abeba, plemena na jugu, bisere svetovne kulturne dediščine kot so Aksum, Gondar, Lalibela, Bahir Dar. Zanimiva so tudi njegova srečanja z ljudmi in druge popotne dogodivščine, pa tudi bogato slikovno gradivo in seznam literature na koncu. 320 izv., Bibliografija: str. 198-211.



Odlomek iz knjige

Spomenik leva iz Judeje so postavili 1930. leta tik pred kronanjem cesarja Hailie Selassieja. Italijanski okupatorji so ga tako kot obelisk iz Aksuma odpeljali v Rim. Postavili so ga zraven spomenika Vittorio Emmanuella. Na četrti obletnici razglasitve italijanskega cesarstva so fašisti pripravili veliko parado, ki si jo je ob Mussoliniju ogledal tudi Hitler in kralj Victor Emmanuel III. Na paradi so sodelovale tudi etiopske enote ter drugi vojaki italijanskega afriškega cesarstva, med njimi tudi mlad Eritrejec po imenu Zeral Deres. Z ostalimi etiopskimi vojaki je korakal v koloni, v roki pa držal obredni meč, s katerim naj bi pozdravil Mussolinija, Hitlerja in kralja Viktorja na tribuni. Ko so v paradnem koraku prišli mimo spomenika Vittoriu Emmanuelu, je Zeral dvignil pogled in pred seboj zagledal njegovo nacionalno svetinjo - leva iz Judeje, simbol starodavnega etiopskega kraljestva, ki so mu njegovi predniki prisegali zvestobo.
Sedaj pa so ga Italijani kot vojni plen iz njegove domovine razstavili sredi Rima. Za ubogega Zerala je bilo to preveč. Potegnil je svoj meč in s solzami besa napadel prvega italijanskega oficirja, ki je korakal v koloni. Ubil in ranil je še več oficirjev, preden so ga uspeli ubiti.
Tedaj je Zeral postal domovinski junak in simbol upora proti Italijanom. Lev iz Judeje je v Rimu ostal še nekaj desetletij in šele po dolgih pogajanjih so ga Italijani 1960. leta vrnili v Adis Abebo. Ko so ga spet postavili na trgu pred železniško postajo, je cesar Hailie Selassie v vojaški uniformi salutiral liku junaka Zerala Deresa.
Po revoluciji 1974. leta je režim 'derg' sprejel odločitev, da je treba leva odstraniti, ker je kraljevski simbol. Vendar pa se je organizacija vojnih veteranov 'dergu' pritožila, da je lev iz Judeje predvsem spomenik Zeralovega žrtvovanja in junaštva. 'Derg' je upošteval njihove želje in spomenik nadaljnjih 50 let niso več motili.

(str. 196)

Cobiss povezava


Ključne besede: ETIOPIJA, POTOPISI, ZGODOVINA, AFRIKA, ETNOLOGIJA, ANTROPOLOGIJA, POLITIKA, GEOGRAFIJA


Prispeval/-a: Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola
Objavljeno: 11.2.2021 18:30:04
Zadnja sprememba: 25.2.2021 12:49:54
Število ogledov: 96